APDEJT.si

Medtem ko se je prekinitev ognja med Tajsko in Kambodžo v veliki meri obdržala kljub začetnim obtožbam o kršitvah, ostaja vprašanje varnosti za turiste, saj je izdana opozorilo za potovanja. Vzpostavitev prekinitve ognja je bila pripisana posredovanju ZDA ali Kitajske, kar kaže na vlogo mednarodnih akterjev pri reševanju konflikta.

Administracija Donalda Trumpa je predsedniku Tajvana Laiu Ching-teju prepovedala postanek v New Yorku med tranzitnim potovanjem v Srednjo Ameriko zaradi ugovorov Kitajske. Zaradi te odločitve je bil obisk prestavljen. Medtem je Trump zanikal, da bi si prizadeval za srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, hkrati pa je razkril, da je prejel uradno povabilo za obisk Kitajske.

Kljub dogovorjenemu premirju, ki je začelo veljati ob polnoči, sta Tajska in Kambodža predstavili nasprotujoče si trditve o nadaljevanju spopadov na obmejnem območju, medtem ko so lokalni uradniki poročali o nadaljevanju napadov na petih lokacijah. Po mirovnih pogovorih je bilo napovedano ustanovitev kambodžansko-tajlandskega Odbora za granico, ki naj bi 4. avgusta v Kambodži imel prvi sestanek.

V ponedeljek je bil dosežen dogovor o takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja med Tajsko in Kambodžo na posebnem srečanju v Putrajayi. Ta dogovor poudarja vlogo ASEAN-a kot učinkovitega mehanizma za reševanje regionalnih sporov, potem ko sta se državi znova zapletli v obmejni konflikt.

Donald Trump je sporočil, da sta Tajska in Kambodža dosegli takojšnjo in brezpogojno prekinitev ognja, ki je začela veljati ob polnoči. Ameriški predsednik je bil ključen pri posredovanju in dogovoru, kar so mediji poudarili z naslovom 'Predsednik miru'.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je uspel končati kambodško-tajski konflikt v 24 urah in trdil, da bi bilo v svetu šest velikih vojn, če ne bi bilo njega. Poleg tega so Združene države Amerike zavrnile udeležbo na visokem nivoju konference Združenih narodov o vprašanju Palestine, ki je bila namenjena dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta, kot je navedeno v izjavi State Departmenta. ZDA so to odločitev utemeljile z navedbo, da ZN niso učinkoviti pri reševanju konflikta.

Po trditvah nekdanjega pomočnika predsednika ZDA Johna Boltona je Donald Trump ključno prispeval k sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, dogodek, ki naj bi si zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Sporazum o premirju je bil dosežen po srečanju v Maleziji, ki ga je vodil predsednik vlade Anwar Ibrahim, v času njegovega predsedovanja Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Tajska in Kambodža sta dosegli dogovor o takojšnjem in brezpogojnem premirju, s čimer naj bi končali obmejni konflikt med državama. Dogovor je bil sklenjen ob posredovanju malezijskega premierja Anwara Ibrahimija. Indonezijsko zunanje ministrstvo je pozdravilo dogovor in poudarilo pomen dialoga.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je izrazila željo po podelitvi Nobelove nagrade za mir predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Poudarila je njegovo osebno vpletenost v reševanje konflikta med Tajsko in Kambodžo ter njegovo ključno vlogo pri mirovnem procesu v jugovzhodni Aziji. Trump se je že večkrat sam izpostavil kot kandidat za to prestižno nagrado.

Po petih dneh intenzivnih spopadov sta se Tajska in Kambodža dogovorili o premirju, ki je stopilo v veljavo opolnoči. To je bil prvi korak k končanju najhujšega oboroženega konflikta v zadnjem desetletju. Dogovor o "takojšnji in brezpogojni ustavitvi ognja" naj bi zaustavil najresnejši oboroženi spopad v zadnjih več kot desetih letih. V Maleziji potekajo mirovni pogovori.

Po petih dneh obmejnih spopadov sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o brezpogojnem premirju, ki je začelo veljati v ponedeljek ob polnoči. Novico je sporočil malezijski premier Anwar Ibrahim po koncu pogajanj, ki jih je gostila Malezija.

Voditelji Tajske in Kambodže so dosegli dogovor o premirju, ki je začelo veljati v ponedeljek, s čimer naj bi se končalo pet dni trajajoče silovite spopade. Ti so predstavljali najsmrtonosnejši konflikt med sosednjima državama v zadnjem desetletju.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Tajska in Kambodža sta se v ponedeljek v Kuala Lumpurju sporazumeli o takojšnjem in brezpogojnem prenehanju ognja, ki naj bi začelo veljati opolnoči. Dogovor je sledil oboroženim spopadom na njuni skupni meji.

Tajska in Kambodža sta po petih dneh obmejnih spopadov, ki so terjali 36 življenj in povzročili razselitev 280.000 ljudi, dosegli dogovor o brezpogojni prekinitvi ognja. Posredovala je Malezija, pri čemer sta vlogo priznani tudi ZDA in Kitajska.

Voditelja Tajske in Kambodže sta dosegla dogovor o "brezpogojnem" premirju po petih dneh boj v obmejnem območju, v katerih je umrlo najmanj 36 ljudi. Premirje je bilo sklenjeno v Maleziji pod pritiskom ZDA, vključno s posredovanjem predsednika Trumpa.

Tajska in Kambodža sta sklenili premirje, s čimer naj bi se končali petdnevni spopadi med državama. Ameriško posredovanje je bilo ključno, saj so ZDA zagrozile s carinami obema državama, če ne bi dosegli dogovora o miru. Premirje naj bi začelo veljati v ponedeljek opolnoči.

Tajska in Kambodža sta v ponedeljek v Maleziji sklenili dogovor o končanju večdnevnih spopadov na njuni meji. Dogovor o premirju, ki naj bi začel veljati v ponedeljek zvečer po srednjeevropskem času, je posredoval malezijski premier Anwar Ibrahim, kot je poročala agencija Reuters.

Tajska in Kambodža sta se po petih dneh obmejnih spopadov dogovorili za takojšnje in brezpogojno premirje. V konfliktu, ki ga je posredovala Malezija, je umrlo najmanj 35 ljudi, okoli 350.000 pa je bilo razseljenih. Spopadi med vojskama obeh držav so se začeli v četrtek.

Tajska in Kambodža sta po večdnevnih smrtonosnih obmejnih spopadih, ki so terjali 36 življenj in razselili 150.000 ljudi, dosegli dogovor o premirju. Preboj naj bi bil posledica diplomatskih prizadevanj ZDA in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). V času približevanja miru so priče poročale o begunski krizi in posledicah nasilja.