APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orbán naj bi se v Moskvi ponovno srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer obide diplomatska prizadevanja Evropske unije glede Ukrajine. Medtem pa mir v Ukrajini še naprej ostaja nedosegljiv, saj predsednika Putin in Trump zavlačujeta s prizadevanji.

Rusija je napovedala zaprtje poljskega generalnega konzulata v Irkutsku kot odgovor na zaprtje zadnjega ruskega konzulata v Gdansk-u s strani Poljske. Rusko zunanje ministrstvo je poljskega veleposlanika obvestilo o odločitvi, ki bo začela veljati 30. decembra. Poljska stran meni, da za zaprtje konzulata ni razlogov, saj ne organizira terorističnih dejanj v Rusiji.

Članek namiguje na domnevno povezavo med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nepremičninskim mogotcem Witkoffom. Poleg tega Putin trdi, da ZDA razumejo kompleksnost situacije v Ukrajini.

Elliott Abrams je ponovno pozval k »popravilu« Venezuele, države, ki je ne razume in ne spoštuje, vendar meni, da jo ima pravico preurediti. Njegov predlog je prežet z miselnostjo hladne vojne in kolonializma, ki je zaznamovala njegovo delo v osemdesetih letih.

Senator Rand Paul je izjavil, da bi Trumpovo podpihovanje vojne v Latinski Ameriki lahko razbilo Republikansko stranko. Paul je dejal, da bi invazija na Venezuelo ali ponovna podpora Ukrajini povzročila razdrobljenost gibanja, ki podpira predsednika Trumpa, saj so mnogi privrženci podpirali Trumpa zaradi njegove zadržanosti do vključevanja v tuje vojne.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, v katerih naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff ruskemu svetovalcu Juriju Ušakovu svetoval, kako naj Vladimir Putin komunicira z Donaldom Trumpom glede mirovnega načrta za Ukrajino. Zaradi uhajanja informacij je prišlo do razprave o tem, ali je Witkoff ravnal pravilno.

Ruska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da si britanske službe prizadevajo diskreditirati Trumpa, da bi spodkopale njegova prizadevanja za rešitev konflikta, iz katerega imajo koristi. Bloomberg je objavil poročilo, ki naj bi vsebovalo te informacije.

Donald Trump je branil svojega uradnika Steva Witkoffa v zvezi z mirovnim načrtom za Ukrajino, pri čemer naj bi njegovo vztrajno prizadevanje za Nobelovo nagrado za mir ohranjalo Ukrajino pri življenju. Pojavile so se kritike, da Trumpov načrt ogroža Evropo in predstavlja strateški poraz za Ukrajino. Poudarjeno je bilo, da je načrt nesprejemljiv za tiste, ki verjamejo v pravno državo in podpirajo evropsko varnost. Obstajajo tudi ugibanja, da naj bi Marco Rubio vplival na Trumpov mirovni načrt za Ukrajino.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

V južnem predmestju Bejruta se je na pogrebu vojaškega vodje Hezbollaha, Haythama Alija Tabatabaija, ki ga je v nedeljo v ciljnem napadu ubil Izrael, zbralo več tisoč podpornikov Hezbollaha. Ti so vzklikali slogane proti Izraelu in ZDA. Tabatabai je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju libanonske prestolnice.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.

Senator Rand Paul (republikanec iz Kentuckyja) je izjavil, da bi morebitna invazija Venezuele s strani administracije Donalda Trumpa povzročila močan odziv baze MAGA, kar bi lahko privedlo do razpada tega gibanja. Paul je v intervjuju za Libertarian publikacijo Reason dejal, da bo Trumpova baza zelo negativno sprejela invazijo.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Donald Trump je izjavil, da njegova ponudba glede Ukrajine ni dokončna, hkrati pa se sooča z vse večjim pritiskom, saj vplivni podporniki dvomijo o njegovi podpori po objavi dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Trump je dejal, da se bo Ukrajina borila, dokler bo želela, če ne bo sprejela mirovnega sporazuma.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Predsednik Trump je v nedeljo napovedal, da bo Muslimansko bratovščino označil za tujo teroristično organizacijo. Poročila navajajo, da se Trump pripravlja na uradno označitev.

Nove informacije razkrivajo, da se Donald Trump sooča z dodatnimi preiskavami zaradi napake njegovega pomočnika v zvezi s preiskavo o goljufijah pri hipotekah. Prav tako se povečuje zaskrbljenost republikancev glede volitev leta 2026, kjer se bojijo popolnega poraza. Demokratska stranka lažje rekrutira močnejše kandidate zaradi Trumpove naraščajoče nepriljubljenosti. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, vodstvo pa naj bi s člani ravnalo slabo, kar bi lahko privedlo do odstopov.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je znašel pod plazom kritik, ko je pricurljalo v javnost, da se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu skrivaj sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim zaradi vohunjenja za Izrael. O sestanku ni obvestil Bele hiše ali State Departmenta. Pollard, ki je bil zaprt zaradi posredovanja strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov Izraelu, ostaja ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

Oboroženi napadalci so v zgodnjih jutranjih urah napadli katoliško šolo v Nigeriji in ugrabili 215 učencev ter 12 učiteljev. Ta napad se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je bilo v sosednji državi ugrabljenih 25 šolark. Tiskovni predstavnik Krščanske zveze Nigerije je starše otrok poskušal pomiriti in jim zagotovil, da delajo na rešitvi situacije. Napadi na cerkve v jugozahodni Nigeriji so vse pogostejši.

Ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, so dodatno kritizirali, ker se je julija skrivaj srečal z Jonathanom Pollardom v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu. Razkritje je sprožilo bes, saj naj bi ukradene ameriške tajne informacije, ki jih je Pollard posredoval Izraelu, verjetno prišle tudi v roke Sovjetske zveze.

Predsednik Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši srečal z nedavno osvobojenimi izraelskimi talci, nekaj več kot mesec dni po zgodovinskem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu. Sporazum je doslej zagotovil izpustitev preostalih živih in 25 od 28 umrlih talcev, ki jih je zajelo gibanje Hamas.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je na ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu zasebno sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim ameriško-izraelskim vohunom. Bela hiša o tem srečanju ni bila obveščena.

Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, bo januarja zapustil svoj položaj. Njegov odhod naj bi bil 'neprijetna novica' za Kijev, saj je Kellogg znan po svojem naklonjenem stališču do Ukrajine. Kelloggov odstop sovpada s prizadevanji administracije za posredovanje pri končanju vojne proti Ukrajini.

Članek Andrewa Korybka na Substacku trdi, da bi padec vplivnega uradnika Andrija Jermaka lahko oslabil zvezo, ki drži Zelenskega na oblasti, in ga prisilil v mirovna pogajanja. Medtem je Politico poročal o možnem mirovnem sporazumu med Ukrajino in Rusijo, ki ga je izpogajala Trumpova administracija, vendar se je hitro osredotočil na povezavo z Jeffreyjem Epsteinom.

V Sankt Peterburgu so ruski aktivisti napadli poljskega veleposlanika Krzysztofa Krajewskega. Zmerjali so ga s teroristom in mu očitali poljsko oboroževanje Ukrajine. Osebni stražarji so preprečili hujši fizični napad.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila zavrnitev ideje o ameriški vojaški intervenciji proti kartelom v Mehiki. Njena izjava je sledila izjavi predsednika Trumpa, ki je izrazil pripravljenost za izvedbo napadov na mehiškem ozemlju, da bi zajezil pretok drog. Sheinbaumova je poudarila, da se to ne bo zgodilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se sooča z obtožbami o korupciji, ki naj bi se okrepila zaradi obsežne vojaške pomoči, prejete iz tujine. Kljub vojni se zdi, da korupcija v Ukrajini ostaja pereč problem, ki ga dodatno poslabšujejo stotine milijard dolarjev vojaške pomoči.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Donald Trump je podpisal zakon o razkritju dosjejev Jeffreyja Epsteina in ob tem kritiziral demokrate zaradi njihovih domnevnih dolgotrajnih povezav z zlorabljalcem. Hkrati je grozil republikanskim zakonodajalcem v Indiani, ki so kljubovali njegovim ukazom. Republikanski senator v Indiani je bil že drugič v tednu dni žrtev 'swatting' napada.

Donald Trump je napovedal možnost, da bi Savdska Arabija postala 'glavni zaveznik izven Nata' in poudaril formalizirano varnostno partnerstvo med ZDA in Savdsko Arabijo. ZDA se bodo na zahtevo Savdske Arabije posredovale v sudanski državljanski vojni. Na večerji v Beli hiši sta bila prisotna tudi Elon Musk in direktor podjetja Nvidia. Trump se je udeležil ameriško-savdskega investicijskega foruma, kjer je napovedal za 270 milijard dolarjev poslov s Savdsko Arabijo. Zaradi podpore savdskim interesom se je povečala osebna varnostna ogroženost Trumpa.

Sociologinja Lætitia Bucaille analizira ovire pri uresničitvi Trumpovega načrta za Gazo in poudarja, kako sta 7. oktober in izraelska vojna pripeljala vse akterje konflikta v novo obdobje. Medtem je preiskava razkrila, da neznana izraelska organizacija, ki se predstavlja kot humanitarna, pomaga Palestincem zapustiti območje Gaze. Organizacija Al-Majd Europe trdi, da zagotavlja pomoč muslimanskim skupnostim na območjih konfliktov, vendar ni registrirana v nobeni od navedenih držav.

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.

Predsednik Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli kot del širšega pritiska na režim Nicolása Madura, hkrati pa ni izključil možnosti napotitve ameriških kopenskih enot v državo. ZDA so okrepile vojaško prisotnost v Karibih. Maduro je ponovil poziv k dialogu in izrazil nasprotovanje stopnjevanju napetosti.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.