APDEJT.si

Zoran Janković, ljubljanski župan, je po zaslišanju pri preiskovalni sodnici postal prvoosumljeni v predkazenskem postopku, ki sledi kriminalističnim preiskavam. Tožilstvo ga obtožuje na podlagi vsebinskih očitkov iz zahteve za sodno preiskavo.

Pentagon je sprožil preiskavo proti demokratskemu senatorju iz Arizone, Marku Kellyju, ker je javno pozval vojake, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Predsednik ZDA, Donald Trump, je Kellyjev poziv označil za pozivanje k uporu in zagrozil s smrtno kaznijo.

Ameriška zvezna sodnica Cameron Currie je zavrgla obtožnice proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in newyorški pravosodni ministrici Letiti James. Razlog za zavrženje je nezakonito imenovanje tožilke Lindsey Halligan. Oba sta politična nasprotnika bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Sudanske paravojaške Sile za hitro podporo (RSF), ki se od aprila 2023 borijo s sudansko vojsko, so enostransko razglasile trimesečno prekinitev ognja. Do razglasitve je prišlo dan potem, ko je vojska zavrnila mednarodni predlog za prekinitev ognja.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je določila ožji izbor kandidatov za tri prosta mesta sodnikov na ustavnem sodišču. Izbrani kandidati so priznani strokovnjaki z različnih pravnih področij.

Ameriški senat je s 60 glasovi za in 40 proti potrdil predlog zakona za nadaljevanje financiranja vlade ZDA. Kljub republikanski večini je osem demokratov glasovalo za, en republikanec pa proti. Predlog mora sedaj potrditi še predstavniški dom, preden ga podpiše ameriški predsednik.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral ukrajinsko vodstvo zaradi domnevne nehvaležnosti za ameriška mirovniška prizadevanja. Njegova izjava sovpada z začetkom pogovorov v Ženevi o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, kjer so evropski predstavniki izrazili zadržke. Trump je ob tem znova kritiziral tudi Evropo zaradi odvisnosti od ruske nafte.

Izraelska vojska je danes napadla Bejrut in kot tarčo označila visokega člana šiitskega gibanja Hezbolah. Po poročanju libanonske televizije Al Majadin je v napadu umrla najmanj ena oseba, tri pa so bile poškodovane.

Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla spremembe v načrtu za končanje vojne, ki zdaj obsega 19 točk namesto prvotnih 28. Iz načrta naj bi bile izpuščene nekatere maksimalistične zahteve Rusije. Pogovori z Rusijo potekajo tudi v Ženevi in Abu Dabiju.

V pakistanskih napadih na Afganistan je umrlo najmanj deset civilistov, večinoma otrok. Talibani so napovedali odgovor, medtem ko se Islamabad še ni odzval. Odnosi med državama so že dlje časa napeti.

V ruskih napadih na Kijev je umrlo najmanj šest ljudi, več je ranjenih. Ukrajina je v pogajanjih z ZDA dosegla spremembe mirovnega načrta za končanje konflikta, ki ne vključuje več nekaterih ključnih zahtev Rusije. Medtem so se predstavniki ZDA in Rusije srečali na mirovnih pogovorih v Abu Dabiju.

Kitajska je ostro obsodila načrte Japonske o namestitvi raket na otoku Jonaguni, ki leži slabih sto kilometrov od Tajvana. Napetosti med državama so se povečale, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost japonskega posredovanja v primeru napada na Tajvan.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Rusija in Ukrajina sta ponoči izvedli več napadov z droni na ozemlje druge države. Ruski napad na Dnipro je ranil 15 ljudi, napad na regijo Zaporožje pa šest. V regijah Doneck in Herson je bilo od sobote ubitih osem ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za britanski časnik Guardian izjavil, da potrebuje 27 ameriških sistemov zračne obrambe Patriot za obrambo pred ruskimi napadi. Opozoril je, da bi lahko Rusija pred koncem vojne napadla še kakšno evropsko državo. Zelenski je poudaril, da bo konec vojne, ko bo ruski predsednik Vladimir Putin razumel, da mora prenehati.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

OZS je predlagala vzpostavitev likvidnostnega mehanizma in takojšnjo vzpostavitev brezobrestnih mikroposojil za podjetnike, ki zaradi nepričakovanega zakona o obvezni božičnici ne morejo izplačati božičnice. OZS zahteva tudi nujne davčne razbremenitve in omogočitev izplačila božičnice s.p.-jem z znižanjem davčne osnove.

Nekdanji premier Janez Janša je kritiziral 27-letno vladavino levih strank, ki naj bi Slovenijo pripeljala do točke, kjer Slovencem po plačilu davkov ostane najmanj denarja v Evropi. Janša opozarja, da velik davčni primež ovira hitrejši razvoj države. Podatki Eurostata kažejo na to problematiko.

Državni zbor je potrdil proračunske dokumente za prihodnji dve leti, ki jih je vlada pripravljala ob negotovih geopolitičnih razmerah. Proračuna predvidevata rast izdatkov za obrambo in varnost, vlada pa kot prednostna področja izpostavlja še znanost, stanovanjsko politiko in gospodarski razvoj.

Delodajalci se niso odločili za veto na zakon o obvezni božičnici prek državnega sveta, vendar bodo nekatere člene zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Predlagali bodo tudi začasno zadržanje zakona, pri čemer se bodo sklicevali na načelo svobodne gospodarske pobude.

Delodajalske organizacije ne bodo izstopile iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po sprejetju zakona o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove. Vendar pa načrtujejo ustavno presojo zakona o božičnici in razmišljajo o vložitvi veta prek državnega sveta. Socialni dialog bo okrnjen.

Državni zbor je s 48 glasovi za in enim proti potrdil zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon uvaja obvezno božičnico in zimski dodatek.

Vlada bo podaljšala regulacijo cen pogonskih goriv za dodatnih šest mesecev, vendar bo omogočila višje marže na bencinskih črpalkah ob avtocestah. To pomeni, da se obeta podražitev goriva na teh črpalkah.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

Poljski tožilci so vložili obtožnico proti tretjemu osumljencu v zvezi s sabotažo železniške proge na vzhodu države. Osumljenec, ukrajinski državljan, naj bi pomagal pri pripravi napada glavnima osumljencema, ki sta še vedno na begu.

Francoske oblasti so leta 2024 v zaporih zasegle kar 80.000 mobilnih telefonov. Pravosodni minister Gerald Darmanin je ob obisku pariškega zapora La Sante napovedal načrt za omejitev dostopa do telefonov, drog in drugih prepovedanih predmetov v zaporih.

Na Bavarskem dvoru v Ljubljani je 37-letni moški napadel voznika avtobusa z nožem. Policija je napadalca, ki je že znan po nasilnih dejanjih, prijela. Izkazalo se je, da naj bi imel napadalec pripravljen "seznam sovražnikov", na katerem naj bi bil tudi Janez Janša.

Sindikat policistov Slovenije je razkril, da je Golobova vlada iz smernic Policije izbrisala vse ukrepe, povezane s kriminalom dela romske populacije. Sindikat opozarja, da je le vprašanje časa, kdaj se bo zgodila nova tragedija. Ob tem so izpostavili primer umora Aleša Šutarja, kjer sta bila na kraju dva policista, ki sta po oceni nadzornikov ravnala nestrokovno, čeprav je sindikat prepričan o njuni strokovnosti in zakonitosti.

Nekdanji poveljnik celjske civilne zaščite, Teodor Goznikar, je priznal, da je oktobra 2021 in januarja 2022 nekaterim slovenskim politikom pošiljal pisma z grozilno vsebino in naboji. S tožilstvom se je pogodil in bo namesto denarne kazni opravljal 360 ur družbenokoristnega dela.

Mestna občina Novo mesto je na seji sprejela sklep o vzpostavitvi dodatnih 16 video nadzornih sistemov na prometnih in parkirnih površinah, s čimer se bo skupno število povzpelo na 27. Odločitev o tem je bila sprejeta že leta 2015. Na območju Policijske uprave Novo mesto pa se število kaznivih dejanj izrazito povečuje, raziskanost pa je slaba.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo naročil dodatno preiskavo po objavi zasebnih elektronskih sporočil Jeffreyja Epsteina. Preiskava se bo osredotočila na povezave Epsteina s Clintonom in drugimi demokrati.

Po objavi približno 20.000 dokumentov iz zapuščine pokojnega Jeffreyja Epsteina, obsojenega pedofila, se je ta ameriški in svetovni eliti ponujal kot strokovnjak za Donalda Trumpa ter različna področja. Dokumente so objavili republikanci in demokrati v kongresnem odboru za vladni nadzor.

Državni zbor je po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, imenovan tudi Šutarjev zakon. Zakon prinaša spremembe na področjih kazenske, sodne in socialne zakonodaje, vključno z možnostjo vstopa v stanovanje brez odredbe, daljšim priporom in zaostrenimi kaznimi.

Predstavniki sedmih verskih skupnosti v Sloveniji so na tiskovni konferenci izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V skupni izjavi so poudarili, da ima vsako človeško življenje neodtujljivo vrednost do naravne smrti in da je zakon zaradi nedopustnega posega v človekovo življenje nesprejemljiv. Opozorili so, da bi legalizacija evtanazije lahko vodila v razlikovanje med "vrednimi" in "manj vrednimi" življenji.

Danes se izteka rok za prijavo za glasovanje po pošti na zakonodajnem referendumu o zakonu o prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra. Prijavo morajo oddati volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost, so bili sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda.

Profesorji kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti so izrazili resne pomisleke glede predlaganega Šutarjevega zakona. Ocenjujejo, da je večina predlaganih sprememb v kazenskopravni zakonodaji nepremišljenih, nekatere pa so celo ustavno sporne. Državnemu zboru predlagajo, naj zakona v predlagani obliki ne sprejme.

Koalicijske stranke v Sloveniji so pripravile paket šestih zakonov, ki uvaja pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje. S tem želijo vzpostaviti minimalni higienski standard in povečati zaupanje v državne institucije.

Inšpektorat RS za delo je pozval delodajalce k pravočasnemu izplačilu božičnic v skladu z zakonom o pravici do zimskega regresa, ki je začel veljati. Napovedali so tudi nadzor nad izplačili, za kršitve pa so predvidene kazni.

Državni zbor je obravnaval predlog zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov v centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Koalicija predlog podpira, saj naj bi zagotavljal izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe, medtem ko opozicija meni, da gre za zgolj 'gašenje požara' in 'rokohitrske' ukrepe.

Premier Robert Golob je po potrditvi Šutarjevega zakona v državnem zboru poudaril, da je to pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji. Dejal je, da je dolžnost države zaščititi žrtve in ne nasilnežev, ter dodal, da je varnost točka, kjer se strinjajo vsi, ne glede na politično usmeritev.

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, ki je v postopku razrešitve zaradi očitkov o nepravilnostih pri dodeljevanju zadev, zatrjuje, da so bila vsa njegova ravnanja skladna z ustavo, zakonom in sodnim redom. Pogačnik poudarja, da je ravnal tudi v skladu z ustaljeno prakso sodišč.

Ugledni pravniki Ludvik Toplak, Sebastjan Valentan in Luka Martin Tomažič so opozorili na nedopustnost uzakonjenja aktivne pomoči pri usmrtitvi. V izjavi poudarjajo, da je človekovo življenje temeljna pravica in da bi zakonska ureditev prostovoljnega končanja življenja predstavljala nevaren odmik od etičnih in pravnih načel.

Predstavniški dom ameriškega kongresa bo prihodnji teden glasoval o peticiji, ki zahteva objavo dosjejev o Jeffreyju Epsteinu, obsojenem spolnem prestopniku. Predsednik predstavniškega doma, Mike Johnson, je napovedal glasovanje kljub nasprotovanju Bele hiše. Televizija ABC poroča, da gre za posebno peticijo, ki od ministrstva za pravosodje zahteva razkritje dosjejev pokojnega milijarderja.

Državni zbor je z 69 glasovi za imenoval Damjana Oroža za predsednika vrhovnega sodišča. Predlog je v DZ posredovala ministrica za pravosodje Andreja Katič na podlagi mnenj vrhovnega sodišča in Sodnega sveta.

Primož Gorkič, izredni profesor za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti in dosedanji vrhovni sodnik, je začel devetletni mandat ustavnega sodnika. Na tem mestu je zamenjal Marka Šorlija, kateremu je mandat potekel prejšnji teden.

Vrhovno sodišče je odložilo izvršitev pravnomočne zaporne kazni, ki je bila izrečena nekdanjemu županu Gornjih Petrovcev, Francu Šlihthuberju. Sodišče je ugodilo predlogu obsojenca za odložitev izvršitve pravnomočne sodbe v postopku zahteve za varstvo zakonitosti.

Ameriški senat je soglasno potrdil peticijo, ki od pravosodnega ministrstva ZDA zahteva objavo vseh dosjejev o Jeffreyju Epsteinu. S tem so dosjeji dobili podporo obeh domov ameriškega kongresa.

Po podpisu zakona mora ameriško pravosodno ministrstvo v roku 30 dni objaviti vse dosjeje, povezane s spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.

V Levici so zaključili volitve v organe stranke, na katerih so člani za sokoordinatorja izvolili Asto Vrečko in Luko Mesca. Za njuna namestnika sta bila izbrana Nataša Sukič in Simon Maljevac.

V Ljubljani se je na volilnem plenumu SDS zbralo okoli 700 potencialnih kandidatov za poslance na prihodnjih državnozborskih volitvah in njihovih podpornikov. Poudarili so slogana "koalicija z volivci" in "za ustavno večino razuma", ki izhajata iz programske usmeritve stranke.

Pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo čez približno štiri mesece, sta SDS in Gibanje Svoboda daleč pred ostalimi strankami, kaže anketa Televizije Slovenija, ki jo je izvedel Inštitut Mediana. Javnost večinsko odobrava odziv na napad v Novem mestu, Pirc Musarjeva pa ohranja vodilni položaj.

Pred nedeljskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je zaključila kampanja, ob polnoči je nastopil volilni molk. V treh dneh predčasnega glasovanja je glasovalo 35.730 volivcev, kar predstavlja 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev. Splošno glasovanje bo potekalo v nedeljo.

Gibanje Volt Slovenija, del panevropskega gibanja Volt, je začelo z zbiranjem podpisov za ustanovitev stranke. Poudarjajo evropsko integracijo, decentralizacijo, predvidljivost in transparentnost. Napovedujejo kandidaturo na prihodnjih parlamentarnih in lokalnih volitvah ter obljubljajo sveže politične ideje.

Vlada je v novembrski anketi inštituta Mediana za Delo prejela najvišjo povprečno oceno po oktobru 2023. SDS bi z 20,4-odstotno podporo zmagala na volitvah, sledi pa ji Gibanje Svoboda s 16,4 odstotka glasov. SD je zaradi afere Prednik padla na 4,7 odstotka, medtem ko Prebilič in Logar ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pomilostil svojega nekdanjega osebnega odvetnika in newyorškega župana Rudyja Giulianija ter druge posameznike, povezane s prizadevanji za spremembo izida predsedniških volitev leta 2020, na katerih je zmagal Joe Biden.

Kongres zunajparlamentarne stranke Vesna je v Kranju ponovno izvolil Uroša Macerla in Uršo Zgojznik na čelo stranke. Prav tako so potrdili volilni manifest.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začasno ustavila postopke zoper premierja Roberta Goloba v zadevah Bobnar in Karigador, ker je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil več tožb na upravno sodišče zoper odločitve KPK.

Donald Trump je umaknil podporo republikanski kongresnici Marjorie Taylor Greene, ki je bila prej zaveznica njegovega gibanja Maga. Razlog za prekinitev podpore je Greenova podpora objavi dokumentov o Jeffreyju Epsteinu in njeno nasprotovanje ameriški pomoči Izraelu. Pravosodje bo na Trumpovo zahtevo odprlo novo preiskavo v primeru Epstein, kar nekateri vidijo kot poskus preusmeritve pozornosti.

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje primere domnevno ukradenih otrok, je zaslišala mariborskega policista, ki se s primeri ukvarja od leta 2019. Policist ni našel razlogov za sum kraje otrok. Pričala je tudi uslužbenka direktorata za upravne notranje zadeve, ki je pojasnila delo direktorata. Ena izmed izjav je bila: "Bili so patološki odpadek in položeni v neoznačen grob”.

Talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad pred okrožnim sodiščem v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih.

Ukrajinske oblasti za boj proti korupciji so izvedle obsežne racije v energetskem sektorju in razkrile korupcijsko shemo podkupovanja, vredno več kot 85 milijonov evrov, v državnem jedrskem podjetju Energoatom. Preiskava poteka tudi v zvezi z morebitno vpletenostjo prijatelja Volodimirja Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poljski premier Donald Tusk sta napovedala sodelovanje v boju proti sabotažam, potem ko je bila Poljska tarča napada na železniško progo. Poljsko tožilstvo je obtožilo dva ukrajinska državljana, ki naj bi delala za Rusijo.

Britanska medijska hiša BBC se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opravičila zaradi zavajajočega urejanja njegovega govora v oddaji Panorama. BBC je zavrnil plačilo odškodnine, obenem pa sprožil novo preiskavo o morebitnem spornem urejanju Trumpovih govorov. Sumijo, da so deli njegovega govora leta 2022 v oddaji Newsnight montirani tako, da je izgledalo, kot da spodbuja izgrede na Kapitolu.

Evropska komisija je sprožila preiskavo, da bi ugotovila, ali Google v svojih rezultatih iskanja nezakonito oškoduje medije in izdajatelje novic. Preiskava se osredotoča na morebitno nižje uvrščanje spletnih strani medijev, ki vključujejo komercialne vsebine tretjih oseb.

V Novem mestu se pojavljajo vprašanja, zakaj so se vlada in pristojni organi odzvali šele po smrti Aleša Šutarja, ki je umrl zaradi napada Rima. Prebivalci se sprašujejo, ali je bila potrebna smrt, da so odgovorni začeli ukrepati glede varnosti in zakonodaje.

Vlada je predložila v obravnavo spremembo zakona o voznikih, ki predvideva dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil, vključno z e-skiroji, z 12 na 15 let. Predlog, ki ga je vlada sprejela po nujnem postopku, naj bi povečal varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej mladih.

Načelnik generalštaba francoske vojske, Fabien Mandon, se je znašel pod plazom kritik zaradi izjave, da bi morala biti Francija pripravljena na morebitne izgube otrok, glede na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Izjava je sprožila burne odzive in zaskrbljenost v javnosti.

Poljska bo zaprla ruski konzulat v Gdansku, ki je bil zadnji delujoči ruski konzulat v državi. Odločitev je posledica nedeljskega napada na železniško progo, za katerega je Poljska obtožila Rusijo. Zunanji minister Radoslaw Sikorski je potrdil zaprtje konzulate.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi za prikrivanje svoje dejanske lokacije uporabljal tri skoraj identične pisarne, ki se nahajajo v različnih delih Rusije. S tem naj bi Kremelj zavajal javnost glede tega, od kod Putin vodi državo. Domnevno naj bi Putin pogosto bival v Sočiju ali Valdaju, ne pa v Moskvi, kjer naj bi se uradno nahajala njegova pisarna. Uporaba več enakih pisarn naj bi bila povezana z varnostnimi pomisleki zaradi napadov ukrajinskih brezpilotnih letal.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prepovedal obveščevalnim agencijam deljenje informacij z ZDA zaradi napadov na čolne v Karibih. V Karibsko morje je prispela ameriška letalonosilka USS Gerald R. Ford. Podoben ukrep je delno sprejela tudi Velika Britanija.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Poljska vojska bo nadzirala ključno infrastrukturo države po sabotaži železniške proge, ki povezuje Varšavo in Lublin. Obrambni minister Wladyslaw Kosiniak-Kamysz je sporočil, da bo v varovanju sodelovalo 10.000 vojakov.

Štirje policisti se na ljubljanskem okrajnem sodišču niso izrekli za krive zaradi nevestnega dela med protesti 5. oktobra 2021. Obtoženi naj bi med varovanjem protestov proti prejšnji vladi in ukrepom proti covidu-19 neupravičeno uporabili solzivec. Glavna obravnava je predvidena za 23. januar.

Igor Juršič je odstopil s položaja direktorja PU Novo mesto po ugotovitvah strokovnega nadzora, ki je razkril pomanjkljivo sledenje internim pravilom, postopkom in usmeritvam. Nadzor je bil uveden po smrti Aleša Šutarja. Ugotovljeno je bilo tudi, da več varnostnikov v klubu LokalPatriot ni imelo ustreznih licenc.

Policija plačuje pravno pomoč policistom Gregorju Sukoviču, Petru Kovaču, Roku Jermanu in Vojku Mlakarju, ki so sodno preganjani zaradi ukrepanja na demonstracijah. Pravno pomoč zagotavljajo na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji in Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom. Zavrnili so položaj frizerja Krstića v »napadu« na Kovačevo.

Ustavno sodišče je ponovno poudarilo, da ni razveljavilo zakonske določbe o uporabi alkotesta, temveč je zgolj ugotovilo njeno protiustavnost. Policija mora torej do odprave protiustavnosti še naprej uporabljati alkoteste za preverjanje alkoholiziranosti voznikov.

Na Dolenjskem je nastala panika, ker je Finančna uprava RS (FURS) začela zasegati vozila davčnim dolžnikom v romskih naseljih. Romi množično prodajajo avtomobile, vendar jih avtohiše zaradi preteklih slabih izkušenj ne želijo odkupovati. FURS je okrepil nadzor s skupnimi patruljami s policijo.

Nova novela zakona o organiziranosti in delu v policiji prinaša več pomembnih sprememb. Na policijske postaje se vračajo komandirji, ki bodo nadomestili dosedanje načelnike. Generalna policijska uprava (GPU) pa bo prevzela naloge prevoznika za helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP). Zakon uvaja tudi štipendije za prihodnje policiste.

Slovenska policija je v prvih desetih mesecih letošnjega leta obravnavala 22.610 nedovoljenih prehodov državne meje. V enakem obdobju lani je bilo teh primerov skoraj dvakrat več, natančneje 41.396. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Bangladeša in Egipta.

V Mehiki je prišlo do nasilnih spopadov med protestniki in policijo na množičnem shodu v prestolnici. Protestniki, večinoma mladi, so izražali nezadovoljstvo z delovanjem predsednice države Claudie Sheinbaum. V spopadih je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je predlagala, da se Damjana Oroža imenuje za novega predsednika vrhovnega sodišča za šestletno mandatno obdobje. Deset članov komisije je predlog podprlo brez razprave, nihče ni bil proti.

Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), Beti Hohler, je na predavanju v Ljubljani izpostavila sankcije kot glavni izziv sodišča. Poudarila je, da so sankcije, ki jih je uvedla predvsem Amerika, usmerjene v sodno neodvisnost in vplivajo na vsakdanje delo sodnikov, a hkrati poudarjajo pomen ICC.

V občini Gornji Petrovci bodo 18. januarja izvedli nadomestne volitve za župana, potem ko je bil dosedanji župan Franc Šlihthuber obsojen na 14-mesečno zaporno kazen. Ministrstvo za notranje zadeve je že objavilo začetek rokov za volilna opravila.

Sodišče v Londonu je nekdanjega poslanca Evropskega parlamenta Nathana Gilla obsodilo na deset let in pol zapora. Gill je bil spoznan za krivega, ker je v zameno za podkupnino v Evropskem parlamentu zagovarjal ruske interese.

Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (IRMCT) v Haagu je odobril predčasno izpustitev Bruna Stojića, Hrvata iz BiH, ki je bil obsojen zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki med vojno v BiH. Sodnica Graciela Gatti Santana je kot razloge navedla Stojićevo obžalovanje in sprejemanje osebne odgovornosti.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo tri nekdanje častnike in policista na zaporne kazni od 21 do 24 let zaradi načrtovanja atentata na predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo pred njegovo inavguracijo po zmagi na volitvah leta 2022.

Bangladeško sodišče je nekdanjo premierko Šejk Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, povezanih z zatrtjem študentskih protestov leta 2024, v katerih je umrlo približno 1400 ljudi. Hasini so sodili v odsotnosti, saj živi v izgnanstvu v Indiji. Obsojena je bila tudi na dosmrtno ječo.

V ruskem raketnem napadu na mesto Berestin v regiji Harkov v Ukrajini je umrlo 17-letno dekle. Guverner Oleg Sinegubov je sporočil, da je bilo ranjenih najmanj devet ljudi, med njimi tudi 16-letni fant.

Ruska vojska je potrdila zavzetje Kupjanska, ključne utrdbe Kijeva v Harkovski oblasti. Bela hiša pa je izjavila, da je ameriški mirovni načrt, ki ga ZDA usklajujejo z Rusijo in Ukrajino, ugoden za obe strani.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Ukrajinska vojska je razstrelila pomembno cesto, ki povezuje okupirano Selidovo in mesto Pokrovsk v Doneški regiji, s čimer je prekinila ključno pot za ruske vdore. Ruske sile nadaljujejo z nočnimi napadi, ki so zahtevali najmanj štiri civilne žrtve in 17 ranjenih. Medtem analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja v regijah Doneck, Zaporožje in Harkov. Julian Röpcke in Serhii Sternenko izpostavljata, da Ukrajini grozi izguba državnosti.

V ruskem napadu z droni v bližini Harkova so bile ubite najmanj tri osebe, ena je bila ranjena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake v regiji Zaporožje, kjer so ruske sile zavzele več vasi.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

V samomorilskem napadu na sedež paravojaških sil v Pešavarju v Pakistanu so umrli trije pripadniki sil, več ljudi je bilo ranjenih. Varnostne sile so ubile dva napadalca.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Leonardu in Arsenu Novaku, obtoženima napada na ribniškega župana Sama Pogorelca in policistko junija letos. Zagovornika obtoženih sta po zaslišanju sodnega izvedenca predlagala, da mnenje o poškodbah poda še en izvedenec.

V novih ruskih napadih na vzhodu Ukrajine, na območju Dnipra, je bil ubit najmanj en človek. Obstreljevanje je poškodovalo več stavb. Dogodek je najnovejši v seriji napadov, ki so prizadeli regijo.

V napadu z avtomobilom in nožem na Zahodnem bregu je umrl 30-letnik, tri osebe pa so bile ranjene. Med ranjenimi so najstnik, moški in ženska, ki je v kritičnem stanju. Izraelska vojska je ubila dva napadalca. Odgovornost za napad je prevzel Islamski džihad.

V mehiški prestolnici je med protestnim shodom proti ravnanju predsednice Claudie Sheinbaum prišlo do spopadov, v katerih je bilo poškodovanih več kot sto ljudi. Policija se je pri tem srečala z odporom mladih protestnikov, pripadnikov generacije Z.

Poslanec Miha Kordiš je s somišljeniki v Ljubljani ustanovil novo stranko Mi, socialisti. Stranka se zavzema za mirovno, podnebno in socialno politiko, njen končni cilj pa je odprava kapitalističnega sistema izkoriščanja. Kordiš verjame v možnost uvrstitve stranke v parlament.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za direktorja Triglavskega narodnega parka (TNP) predlagalo Uroša Brežana, svojega nekdanjega ministra. Na razpis za to mesto so prispele štiri kandidature.

Rudarski velikan Rio Tinto je ustavil projekt izkoriščanja litija Jadar v zahodni Srbiji. Odločitev je posledica številnih protestov in nasprotovanja, saj okoljski aktivisti opozarjajo na škodljivost pridobivanja litija za zdravje ljudi in okolje.

V brazilskem Belemu se je začela 30. podnebna konferenca ZN (COP30), na kateri so udeleženci pozvali h krepitvi prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam in premagovanje zanikovalcev podnebnih sprememb. Medvladni odbor za podnebne spremembe je ocenil, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija najverjetneje nedosegljiv.

V brazilskem Belem se je ob podnebni konferenci COP30 zbralo več tisoč avtohtonih prebivalcev in podnebnih aktivistov. S protestnim shodom so opozarjali na podnebno pravičnost in potrebo po zaščiti avtohtonih ozemelj.

Predstavniki vlade in gospodarstveniki so se ob zaključku vladnega obiska v severnoprimorski regiji strinjali, da ima Evropska prestolnica kulture (EPK) spodbuden vpliv na gospodarski razvoj Goriške regije. Pohvalili so tudi sodelovanje med obema Goricama kot pravo pot za razvoj obmejnih območij. Po pogovoru je bila predvidena izjava za medije.

Vlada je med obiskom Goriške sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki bo deloval v Celju in Novi Gorici. Poleg države sta ga ustanovili tudi obe mestni občini. S tem naj bi izpolnili eno od zavez nacionalnega programa za kulturo in zagotovili stabilen razvoj sodobnemu plesu.

Papež Leon XIV. je Kanadi vrnil 62 predmetov iz Vatikanskih muzejev, ki so pripadali kanadskim staroselcem. Predmeti so bili v Rim poslani pred približno sto leti s strani katoliških misijonarjev in so bili leta 1925 razstavljeni. Vrnitev je del opravičila za vlogo cerkve v sistemu internatov.

Državna volilna komisija je ocenila, da bodo stroški za izvedbo nedeljskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja znašali približno 6,7 milijona evrov. Kot razloge za višje stroške v primerjavi s preteklimi referendumi so navedli višja nadomestila volilnim odborom in komisijam ter dražje poštne in druge storitve.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom urgentne medicine olajšal prehod v družinsko medicino. Cilj spremembe je okrepiti oba sistema, urgentno in družinsko medicino, ter omogočiti zdravnikom manj stresno delovno okolje ob ohranitvi specialistične plače.

Ameriški senat je z dovoljšno večino glasov, vključno s podporo nekaterih demokratov, podprl predlog o financiranju zvezne vlade do leta 2026, s čimer se je prekinila blokada proračuna. Osem demokratov je popustilo Trumpu in podprlo dogovor.

Ministrstvo za infrastrukturo je sporočilo, da je prioritetni cilj Slovenije izgradnja nove proge visokih hitrosti med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Šentiljem. Ta proga naj bi bila povezana z avstrijskim omrežjem proti Dunaju in bi bila zgrajena med leti 2040 in 2050, v sklopu akcijskega načrta EU za hitre železniške povezave.

Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal širitev vzhodne in južne obvoznice. Hkrati pa občina ne bo gradila novih cest v Štepanjskem naselju, ki so razburile tamkajšnje prebivalce ob javni razgrnitvi novega izvedbenega načrta.

Velik požar je zajel japonsko mesto Oita na jugu države, kjer je uničil več kot 170 stavb v stanovanjski soseski. Evakuirali so 175 ljudi, ena oseba je umrla. Požar, ki velja za največjega v urbanem okolju na Japonskem v zadnjih petdesetih letih, še ni popolnoma pod nadzorom.

Vršilec dolžnosti direktorja ameriške Zvezne agencije za posredovanje v naravnih nesrečah (Fema) David Richardson je odstopil. Ameriški mediji poročajo, da je s tem prehitel predsednika Donalda Trumpa, ki ga je nameraval odpustiti. Trump je ob prevzemu oblasti nameraval Femo ukiniti.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) v Rijadu dosegla pomemben mejnik. Po tesnem glasovanju je bila izvoljena za prvo podpredsedujočo državo izvršnega sveta UN Tourism. Prihodnje leto bo Slovenija neposredno sodelovala pri vodenju najvišjega izvršilnega organa organizacije.

Kitajska je svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko zaradi spora, ki je nastal po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Kitajske letalske družbe ponujajo polno povračilo stroškov za lete na Japonsko.

Ministra Klemen Boštjančič in Franc Props sta s predstavniki občinskih združenj podpisala dogovor o višini povprečnine za leti 2026 in 2027. Določena je povprečnina v višini 835 evrov na prebivalca za obe leti. V letu 2026 bo občinam iz državnega proračuna povrnjeno tudi nekaj sredstev za zimski regres.

Mestni svetniki Ljubljane so potrdili 30-odstotno zvišanje parkirnin, ki bo začelo veljati 12. januarja. Po novem bo cena parkiranja v coni 1 znašala 1,7 evra na uro. Uvedli so tudi nočno tarifo med 22. in 6. uro v vseh conah, poleg tega pa širijo plačljive cone. Svetniki so potrdili tudi rebalans proračuna ter proračuna za leti 2026 in 2027.

Južna Afrika si prizadeva postati prva afriška država, ki bo gostila olimpijske igre. Ministrica Khumbudzo Ntshavheni je napovedala, da bodo vložili kandidaturo za organizacijo olimpijskih in paralimpijskih iger leta 2036 ali 2040.

Dijana Hrka, mati ene od žrtev nesreče, ko se je lani zrušil nadstrešek na železniški postaji v Novem Sadu, je napovedala konec svoje gladovne stavke.