APDEJT.si

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je desničarsko stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) označil za "nemško stranko Putina" in napovedal, da bodo preiskovalni organi preučili morebitne povezave politikov in uslužbencev AfD z Rusijo. Dobrindt trdi, da AfD odkrito kaže svojo bližino do ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar je sprožilo zaskrbljenost glede vpliva Rusije na nemško politiko.

PKK je napovedala umik svojih borcev iz Turčije, kar je nadaljnji korak v mirovnem procesu med Kurdi in Ankaro, ki poteka že nekaj mesecev. V konfliktu med PKK in turško vlado je umrlo že več deset tisoč ljudi.

V Teksasu se republikanski načrti za povečanje števila kongresnikov soočajo s težavami, saj ključni volilni blok zapušča stranko. Podatki kažejo na upad podpore republikancem v prerisanih kongresnih okrožjih. Medtem pa Paul Craig Roberts ocenjuje mandat predsednika Trumpa, pri čemer izpostavlja zaprtje meje in poskuse deportacije ilegalnih imigrantov.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da Slovaška ne bo sodelovala v morebitnem programu Evropske unije za financiranje vojaških potreb Ukrajine, ki se že četrto leto brani pred rusko invazijo. Fico je tudi izrazil nestrinjanje z idejo, da bi se sredstva za financiranje vojne v Ukrajini pridobivala iz zamrznjenega ruskega premoženja, kar se mu zdi zelo nevarno. Razmišlja tudi o sklicu izredne seje parlamenta.

Konzervativni politični komentator Tim Miller je kritiziral predsednika Donalda Trumpa zaradi obnašanja, podobnega dvanajstletniku, zaradi žaljenja nasprotnikov in objavljanja vsebin, ki napadajo nekdanjega predsednika Baracka Obamo. Kritiki Trumpa ga obtožujejo, da je vladno moč spremenil v orodje maščevanja. Po mnenju političnega strokovnjaka je Trump uspešno izvedel državni udar. Nekdanji insajder republikanske stranke pa je kritiziral Washington Post zaradi objave "izkrivljenega" pro-Trumpovega uredniškega članka.

Donald Trump nadaljuje z vojaškimi akcijami proti venezuelskim plovilom, ki naj bi prevažala droge v ZDA, kar kritiki označujejo kot 'izvensodne poboje'. Hkrati so ZDA uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru in njegovi družini zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki, kar zaostruje odnose med Washingtonom in Bogoto.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Združene države so uvedle obsežne sankcije proti kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, njegovi družini in visokemu vladnemu uradniku zaradi vpletenosti v trgovino z narkotiki. Ta poteza zaostruje napetosti med Washingtonom in Bogoto. Predsednik Petro je sankcije obsodil in poudaril, da se Kolumbija ne bo uklonila pritisku ZDA.

Po vrnitvi Donalda Trumpa na položaj, je eden od njegovih pomočnikov nakazal, da bi lahko zvezne oblasti aretirale demokrate, ki nasprotujejo protimigrantski politiki Bele hiše, vključno z guvernerjem Illinoisa, JB Pritzkerjem. Hkrati so se pojavile kritike na račun Trumpove administracije, ki naj bi izpraznila tiskovni prostor, saj naj bi obrambni sekretar Pete Hegseth zahteval, da novinarji ne poročajo ničesar brez uradne odobritve obrambnega ministrstva, kar je povzročilo umik legitimnih medijev. Po mnenju poročevalke Molly Olmstead, naj bi v Pentagonu ostali le še "norci" in "kuščarji".

Posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je izjavil, da so Rusija, ZDA in Ukrajina blizu diplomatske rešitve za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Rusija išče 'končno rešitev' ukrajinskega konflikta, namesto začasne prekinitve ognja, ki bi Kijevu omogočila obnovitev svojih sil.

Donald Trump je napovedal možnost vojaških akcij v Venezueli pod pretvezo boja proti kartelom drog in trgovini z ljudmi. ZDA so že izvedle pomorske napade na venezuelske ribiške čolne, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Poročila tudi kažejo, da ZDA ocenjujejo spremembo strategije glede trgovine z drogami v Južni Ameriki in razmišljajo o vojaških ukrepih proti strukturam, povezanim s kokainom v Venezueli. V ozadju bi lahko bile tudi interesi po venezuelski nafti.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul (CDU) je tik pred začetkom odpovedal načrtovano dvodnevno potovanje na Kitajsko. Kot razlog se navaja, da naj bi Kitajska potrdila le en termin srečanja, pred tem pa je Peking kritiziral stališče nemške vlade glede Tajvana. Novi tajvanski predstavnik v Nemčiji, Klement Gu, ni bil presenečen nad odpovedjo potovanja.

Južnokorejski minister za združitev, Chung Dong-young, je izrazil prepričanje, da obstaja velika verjetnost za srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom prihodnji teden. Minister je to označil kot "priložnost iz nebes" za oživitev zastale diplomacije in pozval Trumpa, naj srečanje izkoristi med svojim prihajajočim obiskom Azije. Srečanje bi lahko potekalo prihodnji teden.

Predsednica Republike Moldavije, Maia Sandu, je imenovala Alexandra Munteanuja za kandidata za premierja. Munteanu se opisuje kot "Američan moldavijskega porekla" in je zadnjih 20 let živel v Ukrajini. Imenovanje je sledilo posvetovanjem s parlamentarnimi frakcijami.

Donald Trump je opozoril Izrael, da bo izgubil podporo ZDA, če bo aneksiral Judejo in Samarijo, znano tudi kot Zahodni breg. Trump je dejal, da bi ZDA prekinile vezi z Izraelom, če bi ta poskušal anektirati Zahodni breg. Medtem so visoki uradniki Trumpove administracije obiskali Izrael, da bi ohranili premirje po izraelskih napadih na Gazo. Trumpov veleposlanik v Izraelu je pred tem nasprotoval politiki administracije glede aneksije.

Donald Trump je napovedal suspenz vseh prizadevanj v boju proti drogam, s čimer je ponovno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Petro je Trumpa obtožil, da želi vplivati na prihodnje predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026.

Mednarodno sodišče je odločilo, da Izrael ne sme stradati Palestincev in da mora zagotoviti zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev Gaze. Prav tako mora Izrael sodelovati z Agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in odpraviti blokado pomoči Gazi. Izrael naj bi po dogovoru o premirju moral odpreti prehod Rafa in omogočiti vstop 600 tovornjakom humanitarne pomoči dnevno.

Podpredsednik ZDA JD Vance se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi in prihodnosti regije. Vance je poudaril, da so to 'usodni dnevi' na Bližnjem vzhodu. Medtem je Izrael identificiral trupla dveh dodatnih talcev. Senator Marco Rubio naj bi se prav tako srečal z Netanyahujem.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Članki obravnavajo različne poglede na izraelsko-palestinski konflikt. Prvi članek s spletne strani acrimed.org kritizira dvojna merila pri poročanju o osvoboditvah v Izraelu in Palestini, pri čemer se osredotoča na pristranskost in pomanjkanje celovitega razumevanja dogajanja po 7. oktobru. Drugi članek s spletne strani johnmenadue.com izpostavlja novinarska minska polja v poročanju o konfliktu, kjer že sama izbira besed, kot so »vojna med Izraelom in Hamasom« ali »genocid«, sproža polemike. Poudarja, kako težko je nevtralno poročati o tem konfliktu.

V Združenih državah Amerike so se pojavile ideje o priključitvi Venezuele kot 51. zvezne države. Voditelj Fox News Sean Hannity je predlagal, naj predsednik Donald Trump pozabi na Kanado in namesto tega razmisli o Venezueli. Republikanski senator Lindsay Graham je idejo sprejel z navdušenjem. Nobelova nagrajenka za mir in venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je nagrado posvetila Trumpu in »trpljenju« v Venezueli.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sprožil val ogorčenja s svojimi izjavami o nekdanjem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je dejal, da se ga mora 'znebiti', kar so nekateri razumeli kot grožnjo. Medtem ko nekateri mediji poročajo o grožnji atentata, drugi poudarjajo le ostro retoriko.

Novinar Chris Hedges je v Adelaideu v Avstraliji predstavil memorialno predavanje Edwarda Saida z naslovom "Rekviem za Gazo". Predavanje, ki ga je Hedges izvedel na Univerzi Južne Avstralije, je bilo del njegove avstralske turneje leta 2025 in je pritegnilo veliko pozornost poslušalstva.

Bolgarija je izrazila pripravljenost dovoliti prelet letala ruskega predsednika Vladimirja Putina čez svoje ozemlje, če bo to pripomoglo k srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Budimpešti. Medtem pa je Poljska opozorila, da ne more zagotoviti, da neodvisno poljsko sodišče ne bo odredilo aretacije Putinovega letala, če bi poletelo nad Poljsko. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je dejal, da ne more jamčiti za varen prelet.

Nova veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Hrvaški, Nicole McGraw, je predala poverilna pisma hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću. Uradno je začela svoj mandat v Zagrebu.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uničenju iranskega jedrskega programa. Hamenej se je posmehoval Trumpovi izjavi, ki jo je slednji podal v intervjuju za televizijo Fox, v katerem je dejal, da je "lepa vojaška operacija" proti iranskim jedrskim objektom utrla pot premirju v Gazi.

Obisk Vladimirja Putina na Madžarskem, kjer naj bi se pogovarjal z Donaldom Trumpom o vojni v Ukrajini, je v Evropski uniji naletel na kritike. Zunanja ministrica Kaja Kallas je izrazila zaskrbljenost, medtem ko so drugi politiki opozorili na obstoj mednarodne tiralice, ki bi Putina lahko doletela ob vstopu v EU. Bolgarija naj bi sicer zagotovila koridor za Putinovo pot v Budimpešto. Trump je medtem izjavil, da meni, da je mogoče ustaviti vojno v Ukrajini, vendar dodal, da Ukrajina verjetno ne bo zmagala.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Po poročanju Zerohedge.com naj bi CIA zavajala Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja glede ključnih informacij o Hamasu v kritični fazi mirovnih pogovorov. Intervju z Witkoffom in Kushnerjem razkriva ozadje izraelsko-hamasovskega mirovnega sporazuma v Gazi. Hkrati pa Husseini.substack.com poroča, da naj bi "shadow president" Larry Ellison ciljal na medije in Gazo, pri čemer naj bi Izrael kršil Trumpovo prekinitev ognja.

Rusija je obtožila Evropsko unijo, da aktivno sabotira prihajajoči vrh med predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva naj bi Bruselj izvajal "aktivne sabotažne akcije" v pričakovanju srečanja. Poleg tega Moskva obtožuje zahodnoevropske države "aktivnih subverzivnih prizadevanj" v zvezi z možnim vrhom.

Članki obravnavajo izraelsko ravnanje v konfliktu, pri čemer eden izpostavlja, da je odgovornost za končanje genocida na Izraelu in njegovih zaveznikih, ne na žrtvah. Poudarjeno je, da je zadrževanje pomoči civilistom, ki stradajo, nedopustno. Drugi članek pa analizira logiko, ki naj bi izraelskim liberalcem omogočila, da sodelujejo v genocidu, saj naj bi vsako dejanje ubijanja imelo vojaški cilj, kar naj bi zmanjšalo moralne zadržke.

V otvoritvi avtoceste Via Baltica, ki povezuje Poljsko in Litvo, sta se udeležila predsednika Karol Nawrocki in Gitanas Nauseda. Nawrocki je poudaril, da cesta odraža odlične poljsko-litovske odnose. Med obiskom na Litvi so Nawrockija spraševali tudi o Szymonu Hołowni.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Na severnem Cipru je na predsedniških volitvah zmagal Tufan Erhürman, opozicijski politik socialdemokratske Republikanske turške stranke (CTP). Premagal je dosedanjega predsednika nepriznane republike, Ersina Tatarja. Erhürman podpira ponovno združitev Cipra, kar odpira novo možnost za rešitev ciprskega vprašanja.

Kenijski ginekolog Wahome Ngare opozarja ugandskega predsednika Yowerija Musevenija pred zaupanjem Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), trdeč, da cepiva zmanjšujejo plodnost. Poljski zavezniki so zaskrbljeni zaradi načrtovanega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, pri čemer nemška vlada opozarja Madžarsko na mednarodno tiralico za Putina. V Aziji se krepijo nove sile, medtem ko se države kot Indonezija, Turčija, Egipt in Madžarska uveljavljajo kot pomembni akterji v mednarodni politiki, z Viktorjem Orbánom, ki naj bi gostil srečanje Trump-Putin.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

Nemško zunanje ministrstvo je začasno odpoklicalo svojega veleposlanika v Gruziji, Petra Fischerja, v Nemčijo na posvetovanja. Ta poteza je sledila obtožbam gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, ki je Fischerju očital vmešavanje v notranje zadeve države.

Na pobudo Nizozemske je 19 držav članic EU in Norveška od Evropske komisije zahtevalo, da dosledneje izvaja deportacije v Afganistan. Leta 2024 se ta praksa skoraj ni izvajala, kar povečuje pritisk na Bruselj glede vračanja migrantov. Migracijska kriza je spodbudila zahteve po učinkovitejši remigraciji.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal, da bo kandidiral na volitvah, ki bodo v Izraelu novembra 2026. To je potrdil v televizijskem prenosu. Hkrati je venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado Netanjahuju čestitala za genocid v Gazi.

Kitajska je obtožila Združene države Amerike, da so izvedle kibernetske napade na nacionalni center za razširjanje časa. Peking trdi, da je ameriška agencija NSA v hekerskem napadu uporabljala pametne telefone za napad na omenjeno institucijo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odobril prikrite operacije Cie v Venezueli, s ciljem spremembe režima, poroča portal NachDenkSeiten. TrendsinThenews.substack.com pa dodaja, da ZDA povečujejo vohunske aktivnosti v državi, kar v Caracasu povzroča zaskrbljenost zaradi tveganj za morebitne ameriške vohune, ki bi bili ujeti.

V Rimu so potekale manifestacije proti izraelski vladi in italijanski vpletenosti v genocid nad Palestinci. Objavljeno je bilo podrobno poročilo o mednarodnem zatiranju solidarnosti s Palestino. Po smrti Jaserja Arafata leta 2004 se Palestina sooča s političnim kolapsom.

Zahod poskuša Belorusijo zvabiti v ponovno uravnoteženje odnosov z Rusijo prek tesnejšega sodelovanja z Zahodom. Pri TheAltWorld poročajo, da je cilj Zahoda zamenjati domnevno rusko vazalstvo Belorusije z dejanskim poljskim. Zahod je že spremenil Ukrajino, Armenijo in Moldavijo v protiruske države, hkrati pa povzroča težave v odnosih.

Izraelske sile so izvedle vrsto smrtonosnih napadov v Gazi, trdeč, da so teroristi Hamasa ubili dva vojaka. Kljub temu je bil mejni prehod Kerem Shalom med Izraelom in Gazo ponovno odprt. Analiza Times of Israel pa opozarja, da se Hamas ne obnaša kot poražena sila, kar ogroža celoten armistrij.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je 'ilegalni narkobaron', in napovedal ustavitev ameriške finančne pomoči Kolumbiji zaradi domnevnega neuspešnega boja proti proizvodnji in preprodaji drog. Ameriška vojska naj bi uničila 'zelo veliko podmornico', ki je prevažala droge v Karibskem morju.

Spletna stran TheAltWorld poroča, da se masakri v Izraelu niso ustavili kljub pozivom in pričakovanjem, da se bodo po izpustitvi talcev. Avtor izraža ogorčenje nad podporniki Izraela, ki so pozivali k izpustitvi talcev.

V Jeruzalemu je v starosti 96 let umrla Dita Krausová, ena zadnjih preživelih holokavsta. Krausova, rojena v Pragi, je bila v mladosti zaprta v Terezinu, Auschwitzu, Hamburgu in Bergen-Belsenu. Njena avtobiografija 'Odloženo življenje' je bila osnova za roman 'Osvětim'.

Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen omejuje dostop do svojih prostorov v Bruslju, kar je sprožilo različne odzive. Hkrati so evropski poslanci zahtevali, da se von der Leyenovi zagotovi mobilni telefon z večjo kapaciteto pomnilnika, saj naj bi pogosto uporabljala zasebna sporočila za dogovarjanje o pogodbah, ki nato "pomotoma" izginejo. Takšen način delovanja je bil že kritiziran v času, ko je bila nemška obrambna ministrica.

FBI je v Louisiani aretiral moškega, ki ga sumijo sodelovanja v terorističnih napadih Hamasa 7. oktobra. Osumljenec naj bi v Združene države prišel z imigrantskim vizumom.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Jonathan Cook na svojih spletnih straneh in na Brave New Europe kritizira poročanje o konfliktu v Gazi, češ da ne gre za vojno, temveč za lažno prekinitev ognja. Prav tako ocenjuje, da je Trumpov načrt za mir obsojen na propad, saj po njegovem mnenju nobeno ljudstvo v zgodovini ni sprejelo trajnega suženjstva in zatiranja, Palestinci pa pri tem ne bodo izjema.

Pomembna konferenca Združenja za upravljanje s človeškimi viri (SHRM), ki naj bi potekala v Louisvilleu v Kentuckyju, se sooča z bojkotom zaradi povabila govorniku, ki podpira Donalda Trumpa in nasprotuje DEI. Hkrati je Jon Stewart v svojem podcastu kritiziral ustanovitelje ZDA zaradi zastojev v vladi. Medtem pa ankete kažejo, da večina Američanov ne podpira neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Ukrajini, vključno s pošiljanjem enot.

Caitlin Johnstone na lantidiplomatico.it kritizira zahodno družbo zaradi dehumanizacije Arabcev, pri čemer izpostavlja, da je obseg te dehumanizacije postal boleče očiten. Globalist.it pa poroča o tišini Zahoda glede dogajanja v Gazi, kar označuje kot konec razsvetljenstva in demokratične zavesti. Članek navaja, da je v izraelskem povračilnem ukrepanju v zadnjih dveh letih umrlo približno sedemdeset Palestincev na vsakega umrlega Izraelca, potem ko je Hamas 7. oktobra 2023 izvedel pogrom, v katerem je umrlo 1200 ljudi, 168 pa je bilo ugrabljenih.

Po poročanju RedState.com naj bi Donald Trump s svojim vodenjem in izkoriščanjem vpliva dosegel mirovni sporazum v Gazi. Townhall.com pa poroča, da je Zohran Mamdani podal izjavo glede Trumpovega domnevnega mirovnega sporazuma v Gazi.

Stranka evropskih socialistov (PES) je na kongresu v Amsterdamu izključila stranko Směr-socialna demokracija (Směr-SD) slovaškega premierja Roberta Fica. Razlog za izključitev je zbliževanje Sméra-SD z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Kitajsko. PES je Sméru-SD že leta 2023 zamrznil članstvo.

Prekinitev ognja v Gazi ostaja krhka. Ameriški predsednik Trump je zagrozil Hamasu, izraelski premier Netanjahu pa je napovedal dokončanje zmage. Hamas namerava nadaljevati boj proti Izraelu. Kljub temu sta visoka ameriška uradnika izjavila, da Hamas ni kršil sporazuma o prekinitvi ognja, ker naj ne bi bilo pričakovano, da bi vrnili vse posmrtne ostanke izraelskih talcev, saj so mnogi pokopani pod ruševinami.

Španska policija je zasegla 'dragulje' največje kriminalne mreže v Braziliji, ki je pošiljala kokain v Evropo preko Kanarskih otokov. Julija 2022 je Centralna operativna enota (UCO) španske civilne garde prestregla tovor ene tone kokaina na plaži La Aldea, skalnatem območju Las Palmas de Gran Canaria. Obalna straža ZDA pa je od avgusta v vzhodnem Tihem oceanu zasegla približno 45.359 ton kokaina v okviru operacije Pacific Viper.

Donald Trump je izdal ostro opozorilo Hamasu in zahteval prekinitev ubijanja. Obenem je posredoval pri sklenitvi mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom, ki je bil podpisan oktobra 2025 v Sharm el-Sheikhu, kjer je Trump sodeloval s predsedniki Egipta, Turčije in premierjem Katarja. Poleg tega se je Trump zavzel za rešitev konflikta na tajsko-kamboški meji med vrhom ASEAN v Maleziji.

Avstralsko sodišče je zavrnilo vizo MAGA vplivnici Candace Owens zaradi neizpolnjevanja pogojev glede značaja. Medtem v Združenih državah Amerike Donald Trump razmišlja o prenovi sistema za begunce, ki bi dajal prednost belopoltim osebam. V Teksasu, ob reki Rio Grande, je nameščena vojaška oprema, policija pa poroča o izginotju hiš za skrivanje ljudi. Mehiški uradniki pa so se pripravljali na deportacijo migrantov takoj, ko so izvedeli, da bo Trump postal predsednik.

Izrael je opozoril Hamas, da bo sprožil "pekel", če se ne bo razorožil v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za Gazo. Medtem je Trump med obiskom v Jeruzalemu pozval izraelskega predsednika k pomilostitvi Benjamina Netanjahuja, ki mu sodijo od leta 2020. Kandidat za župana New Yorka, Zohran Mamdani, zavrača poziv Hamasu k razorožitvi in vztraja pri obljubi o aretaciji Netanjahuja.

Po izpustitvi izraelskih talcev, ki jih je 738 dni zadrževal Hamas, se pojavljajo različni pogledi na prihodnost Gaze in rešitev konflikta. Medtem ko nekateri poudarjajo nujnost popolne odstranitve Hamasa z oblasti, drugi opozarjajo na humanitarne razmere v Gazi in iščejo načine za trajno premirje. Sporno je tudi vprašanje razorožitve Hamasa, pri čemer Donald Trump svari, da bo v nasprotnem primeru ukrepal. Medijska poročanja razkrivajo različne interpretacije dogajanja, od hvaljenja Trumpovega mirovnega načrta do kritik na račun medijskega poročanja o konfliktu.

V Chicagu naj bi potekal avtoritarni napad Trumpove administracije na soseske s strani uradnikov ICE. Trumpova obljuba o verski svobodi je bila označena za prevaro. Republikanci v Arizoni so bili obtoženi rasističnih, homofobnih in mizoginih komentarjev. Po umiku iz iranskega jedrskega sporazuma se je Trump odzval kritikom. Pete Hegseth pa je bil kritiziran zaradi nevarnih fantazij o bojevnikih.

Izrael se sooča z notranjimi političnimi napetostmi glede prihodnosti miru in vojne. Po poročanju globalist.it, viri znotraj izraelske protifašistične scene trdijo, da se premier Benjamin Netanyahu bolj boji miru kot vojne in da bo storil vse, da bi ga sabotiral. Medtem pa je visoki funkcionar iz Netanyahujevega kabineta za The Times of Israel izjavil, da vojna v Gazi "še ni končana", s čimer je nasprotoval izjavam Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal s sirskim predsednikom Ahmedom as-Šaraa. Putin je poudaril, da je Rusija v svojih odnosih s Sirijo vedno upoštevala interese sirskega naroda. To je bilo prvo srečanje med Putinom in novim sirskim voditeljem v Moskvi.

V Zagrebu se bo odvijala dvodnevna 'Jugoslovanska šola komunizma' v organizaciji Revolucionarnega komunističnega saveza. Plakat za dogodek je povzročil polemike, saj med temami izpostavlja 'pomen Palestine za revolucionarno borbo' in 'revolucionarna dešavanja v Srbiji'.

Na afganistansko-pakistanski meji so ponovno izbruhnili siloviti spopadi med talibani in pakistansko vojsko. Afganistanske oblasti poročajo o najmanj dvanajstih smrtnih žrtvah in stotih ranjenih civilistih zaradi pakistanskega topništva. Spopadi, ki so se začeli v sredo, so se zaostrili do te mere, da so bili pakistanski cilji napadeni z brezpilotnimi letali celo v Kabulu. Dosežen je bil začasen 48-urni premirje, ki se je začel v sredo ob 18:00 po lokalnem času.

Nemško ministrstvo za notranje zadeve je poročalo o desetkratnem povečanju števila mladih Ukrajincev, ki zaprosijo za mednarodno zaščito v Nemčiji. Razlog za to naj bi bila odločitev ukrajinske vlade, ki je moškim med 18. in 22. letom omogočila prestop meje.

MSNBC je kritiziral politiko predsednika Trumpa do Irana, vključno z njegovim odstopom od sporazuma JCPOA in napadi. Hkrati je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in zahteva varnostna jamstva ter priznanje obogatitve urana po ameriško-izraelskih napadih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Beogradu pozvala Srbijo in njenega voditelja Aleksandra Vučića k pospešitvi prizadevanj za vstop v Evropsko unijo. Izpostavila je potrebo po izvajanju reform na področju vladavine prava in uskladitvi z zunanjo politiko EU. Von der Leyen je srbskemu vodstvu poslala ostrejša sporočila glede nujnosti spoštovanja evropskih vrednot.

V Španiji so sindikati organizirali stavke in proteste v podporo Palestini. V Gazi je prekinitev ognja nestabilna, saj Izrael nadaljuje obstreljevanje, Hamas pa zavrača predajo orožja. ZDA naj bi poslale vojake za nadzor prekinitve ognja. Italijanski novinarji so počastili umorjene palestinske novinarje, medtem ko FIFA ni prepovedala Izraelu sodelovanja na svetovnem prvenstvu. Nekateri pozivajo k nadaljnji izolaciji Izraela in sankcijam zaradi njegove politike.

Častni predsednik Motoristov, Filip Turek, je pred osmimi leti zagrozil zaposlenemu na savdski ambasadi. V garaži je za brisalec avtomobila zataknil sliko šibenice, na streho vozila pa postavil lovsko nabojnico. Primer je sprožil diplomatsko noto Savdske Arabije in trenutno ga preiskuje policija. Alena Schillerová, podpredsednica stranke ANO, s katero Motoristi in SPD pogajajo o morebitni koaliciji, je zaradi tega dogodka postala živčna.

Glavni svetovalec poljskega predsednika za zunanjo politiko, Marcin Przydacz, je izjavil, da je veliko število ukrajinskih beguncev v državi izziv in da Poljska ne more sprejeti več ljudi. Medtem pa v Ukrajini upada zaupanje v predsednika Volodimirja Zelenskega. Če bi bile danes predsedniške volitve, bi Zelenski prejel le 25 % glasov.

V Gazi se nadaljujejo napetosti glede izpustitve trupel talcev, kar ogroža mirovni proces. Hamas naj bi predal trupla dodatnih talcev, medtem ko Izrael izvaja pritisk. Medtem naj bi Izrael odobril vstop 600 tovornjakov s humanitarno pomočjo v Gazo preko mejnega prehoda Rafa.

Aharon Haliva, nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe, je pozval k povračilnim ubojem 50 Palestincev za vsakega Izraelca. Poleg tega La Izquierda Diario objavlja serijo člankov o palestinskem vprašanju od leta 1948 do 1967, ki jih je prispeval palestinski fotograf iz mesta Taiba na Zahodnem bregu, ki je pred dvema letoma prispel v Buenos Aires.

Članki poročajo o različnih vidikih trenutnih prizadevanj za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta. Medtem ko ljudski pritisk prinaša določene uspehe, kot so zaprtje vladnih uradov v Izraelu in omejitve trgovine z orožjem, ostaja pot do trajnega miru negotova. Napovedana splošna stavka 15. oktobra in številni protesti po svetu izražajo podporo Palestini. ZDA, ki nastopajo kot posrednik pri miru, imajo po mnenju nekaterih avtorjev dvojni standard v svoji politiki v Zahodni Aziji.

Medtem ko so bili nedavno objavljeni premirje in potencialni konec vojne med Palestino in Izraelom, obstaja zadržanost glede zaupanja v uresničitev dogovora zaradi desetletij konflikta na Bližnjem vzhodu in vezi med ZDA in Izraelom. Poleg tega je nekdanji analitik Cie Larry C. Johnson komentiral Trumpov načrt za mir v Gazi kot "poroko brez neveste in ženina", ki jo je Trump uprizoril pred voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta.

ZDA so uničile že peti čoln z drogami, povezan z organizacijo, ki jo ZDA obravnavajo kot teroristično. Medtem strokovnjaki kritizirajo izjave Erica Trumpa, ki pravi, da njegovega očeta vodi Bog. Analitik pa je razkril taktiko, ki jo je uporabila Alexandria Ocasio-Cortez pri napadu na Stephena Millerja, svetovalca Donalda Trumpa.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je razkrilo, da mehiški karteli ponujajo tisoče dolarjev za umor agentov ICE (Immigration and Customs Enforcement) in CBP (Customs and Border Protection). Po navedbah ministrstva naj bi kartelom pri tem nudile podporo tudi skrajne skupine v ZDA, kot sta Antifa in Latin Kings, ki naj bi nudili logistično pomoč in pomagali pri skrivanju posameznikov, povezanih s karteli, pred deportacijo. Kristi Noem, sekretarka DHS, je dejala, da so pridobili obveščevalne podatke o tem, da karteli ponujajo nagrade za glave agentov ICE.

Iransko sodišče je dva francoska državljana obsodilo na 20 oziroma 17 let zapora zaradi vohunjenja v korist Izraela. Po poročanju francoskih medijev gre za akademika Cecile Kohler (40) in Jacquesa Parisa (72), ki so ju aretirali že maja 2022. Iranske oblasti niso razkrile njune identitete.

Donald Trump vztraja, da se druga faza njegovega mirovnega načrta za Gazo nadaljuje, kljub temu da prva faza še ni zaključena - vrnitev vseh mrtvih talcev v Izrael. Hkrati je žena kandidata za župana New Yorka, Zohrana Mamdanija, javno žalovala za palestinsko osebnostjo na družbenih omrežjih, ki je bila ubita v Gazi in je znana po promociji Hamasa. Trump je pohvalil svojo hčerko in zeta za njuno vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Po poročilih sta francoska vojska in imperializem pomagala pri izgonu madagaskarskega predsednika Andryja Rajoeline, kar je sprožilo kritike o francoski neokolonialni politiki v Afriki. Incident je povzročil nemir med prebivalci Madagaskarja in francosko govoreče Afrike, ki zahtevajo pojasnila in se bojijo vmešavanja Francije.

Na Madagaskarju je vojska izvedla državni udar in prevzela oblast. Plukovnik Michael Randrianirina je napovedal, da bo vojska oblast zadržala prehodno obdobje, ki bo trajalo od 18 mesecev do dveh let, nato pa naj bi sledile volitve. Vojska je razpustila senat in ustavno sodišče, medtem ko bo parlament še naprej zasedal. Državo bo vodil svet, sestavljen iz članov vojske in žandarmerije, skupaj s premierjem, ki bo imel nalogo ustanoviti civilno vlado.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z italijansko premierko Giorgio Meloni na vrhu v Egiptu izrazil pohvalo na njen račun. Meloni je označil za "uspešno političarko" in jo pohvalil tudi z besedami, da je "lepa ženska". Njegov komentar je pritegnil pozornost medijev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prejel redke dvostranske pohvale, potem ko je Hamas izpustil zadnjih 20 živih talcev v Gazi, kar je pomenilo pomemben preboj v dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je dogodek označil za "ogromno in izjemno olajšanje" in pripisal zasluge Trumpu. Tudi komika Stephen Colbert in Jimmy Kimmel sta se strinjala, da si Trump zasluži priznanje za prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu.

V Italiji je ulična umetnica Laika protestirala proti nogometni tekmi med Italijo in Izraelom s plakatom pred sedežem italijanske nogometne zveze, s čimer je izrazila nezadovoljstvo nad pomanjkanjem občutljivosti vodstva zveze. Medtem pa je Hamas v Gazi obtožil Izrael, da je ubil več Palestincev in kršil dogovor o prekinitvi ognja, ter pozval vpletene strani k nadzoru nad izraelskim vedenjem in preprečitvi izogibanja obveznostim do posrednikov.

Vrhovno sodišče ZDA bo ponovno obravnavalo primer o volilni pravici, saj v prejšnjem zasedanju ni uspelo doseči soglasja. Medtem je bila venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado imenovana za Nobelovo nagrajenko za mir za leto 2025, kar je sprožilo različne odzive, vključno s pozivi k ameriškemu bombardiranju Venezuele. Donald Trump je ponovno ostal brez Nobelove nagrade za mir, njegovo prizadevanje zanjo pa je opisano kot promocija vojne.

Po več kot dveh letih spopadov sta Izrael in Hamas sprejela dogovor o izpustitvi izraelskih talcev in prekinitvi ognja, kar je vodilo v podpis sporazuma v Šarm el-Šejku v Egiptu. Ob tem se pojavljajo pozivi k mednarodnemu dostopu medijev v Gazo in pravici za več kot 200 ubitih novinarjev v zadnjih dveh letih. Kljub prekinitvi ognja pa ostaja pot do trajnega miru negotova, Palestinci pa ponovno poudarjajo svojo vlogo na svetovnem odru.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Rusiji naložilo plačilo več kot 253 milijonov evrov odškodnine Gruziji zaradi kršitev pravic prebivalcev med konfliktom leta 2008. Čeprav je malo verjetno, da bo Moskva odškodnino dejansko plačala, odločitev predstavlja pomemben pravni korak v smeri odgovornosti za posledice vojne.

Donald Trump je pohvalil svojo hčerko in zeta za njuno vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter razkril, da je njegova hči sprejeta v judovstvo. Kljub temu, da ga v Izraelu in Gazi slavijo kot mirovnika, mu ni uspelo uresničiti napovedi o rešitvi konflikta med Ukrajino in Rusijo. Beloruski predsednik Lukašenko je posvaril, da bi dobava ameriških raket Tomahawk Ukrajini lahko povzročila jedrsko vojno.

Članki poročajo o poskusih venezuelskega predsednika Madura, da bi se dogovoril z Washingtonom, vendar ZDA očitno raje vidijo strmoglavljenje njegove vlade. To bi po mnenju nekaterih analitikov pokazalo nevrednost "strateških partnerstev" z Rusijo, Trump pa naj bi na strmoglavljenje Venezuele gledal kot na napad na BRICS. Hkrati mehiški analitik Fernando Buen Abad opozarja, da bi morebitna vojna v Venezueli lahko bila podobna Vietnamu ali še hujša in bi imela resne posledice za celotno regijo.

Na mirovnem vrhu v Egiptu sta se ameriški predsednik Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron srečala v nenavadno dolgem in napetem stisku roke, ki je trajal skoraj pol minute. Dogodek je bil široko zabeležen, nekateri pa so ga interpretirali kot nov znak napetosti med državama.

Italija se pod vodstvom Gennara Gattusa pripravlja na povratno tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo proti Izraelu na stadionu Bluenergy v Udineju. Pred tekmo, ki jo spremljajo visoke napetosti tako na igrišču kot izven njega, policija pa je ustvarila rdečo cono okoli stadiona, Gattuso ocenjuje igralski kader, pri čemer je Tonali v ekipi, Esposito pa ima priložnost za nastop. Medtem pa je Salomone kritiziral italijansko evforijo ob drugem mestu, češ da je v skupini manjkala le še San Marino.

Ameriški predsednik Joe Biden in Hillary Clinton sta pohvalila Donalda Trumpa, kar je Trump označil za "zelo prijetno". Medtem je Trump v Italiji izjavil, da ni načrtoval prošnje za pomilostitev Benjamina Netanjahuja, a se mu je zdela priložnost popolna.

V Italiji in drugod po svetu se krepi gibanje, ki zahteva osvoboditev Marwana Barghoutija in drugih palestinskih političnih zapornikov ter podpira mir v Palestini in Izraelu kot pot do multipolarnega sveta. Gibanje zavrača kolonialni 'mirovni načrt' Trumpa in Netanjahuja. Medtem Al Jazeera poroča o izkušnjah osvobojenih palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov, ki pričajo o grozljivih razmerah.

Po podpisu mirovnega sporazuma so se pojavile nove napetosti. ZDA naj bi začasno dovolile Hamasu nadzor nad varnostjo v Gazi, kar nekateri vidijo kot pragmatičen korak za stabilizacijo. Hamas naj bi usmrtil več oseb v Gazi, obtoženih sodelovanja z Izraelom. Izraelska vojska je bila obtožena uporabe lažnih 3D posnetkov tunelov Hamasa za upravičevanje napadov na bolnišnice. Izraelske sile so ubile tudi pet Palestincev, ki so se približevali izraelskim položajem blizu Gaze.

Mednarodne kritike letijo na venezuelsko političarko Mario Corino Machado zaradi njene domnevne podpore izraelski politiki, medtem ko potekajo protesti proti izraelskim dejanjem. Hkrati pa se pojavljajo vprašanja o prihodnosti Palestine, pri čemer Fulvio Grimaldi analizira načrte, ki naj bi Gazi namenili Izraelu, Zahodno brežino pa Palestincem, ob tem pa citira starozavezno uničenje Jeriha.

Donald Trump je dosegel politično zmago s podpisom mirovnega sporazuma za Gazo, ki so ga spremljali voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Knesetom ob prisotnosti Trumpa izrazil zavezanost miru in se zahvalil ameriškemu predsedniku za ključno vlogo pri dogovoru o izpustitvi talcev. Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sisi je bil ključni partner pri Trumpovem mirovnem načrtu, pomagal pri pogajanjih in gostil mirovno konferenco v Sharm el-Sheikhu.

Podelitev Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado je sprožila val odzivov. Nekateri jo vidijo kot priznanje njenim prizadevanjem za demokratične spremembe v Venezueli, medtem ko jo drugi kritizirajo zaradi povezav z Združenimi državami Amerike in podpore morebitnemu napadu na Venezuelo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je nagrado označil za "demonično", Venezuela pa je zaprla svoje veleposlaništvo v Norveški. Sama Machado je izjavila, da bo nagrado lahko prevzela šele, ko bo Maduro odstavljen.

V izraelskem Knessetu sta poslanca Hadasha, Ayman Odeh in Ofer Cassif, izzvala z zahtevo po priznanju palestinske državnosti s strani Združenih držav Amerike. Hkrati so bili opozicijski poslanci izgnani iz parlamenta zaradi izžvižgavanja govora Donalda Trumpa.

Predsednik Donald Trump je napovedal, da bo Marco Rubio zapisan v zgodovino kot najboljši državni sekretar v ameriški zgodovini. Poleg tega je Trump pozval Iran k temeljiti spremembi zunanjepolitičnega kursa, medtem ko se njegova administracija odziva na zaustavitev dela vlade s strategijo množičnih odpuščanj zveznih uslužbencev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s češkim predsednikom Petrom Pavlom razpravljal o nadaljnji češki podpori Ukrajini, vključno s češko pobudo za nabavo streliva. Zelenski je pohvalil češko pomoč, pogovori pa so se dotaknili tudi drugih oblik pomoči Ukrajini v obrambi pred rusko agresijo. Predsednik stranke ANO, Andrej Babiš, je kritičen do pobude in želi sestaviti prihodnjo češko vlado.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Medtem ko ZDA nadaljujejo z vojaškim pritiskom na Venezuelo, se pojavljajo poročila, da je administracija Donalda Trumpa razmišljala o načrtih za atentat na venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Politico poroča, da so ZDA morda razmišljale o tem pod pretvezo vojne proti drogam. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, sicer zagovornica Donalda Trumpa in možnega oboroženega posredovanja ZDA, je bila predlagana za Nobelovo nagrado za mir leta 2025.

Nobelova nagrada za mir je bila označena za orwellovsko farso zahodnih elit, pri čemer naj bi bila Maria Corina Machado, agentka Washingtona, plačana z nagrado za sodelovanje pri načrtovani zamenjavi režima v Venezueli. Medtem, čeprav Donald Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir, ga je Benjamin Netanyahu nominiral za drugo prestižno nagrado.

Izpuščeni so bili palestinski in izraelski ujetniki. Izrael je zavrnil izpustitev Marwana Barghoutija. Donald Trump je v Egiptu podpisal sporazum o prekinitvi ognja in bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir leta 2026. Christiane Amanpour se je opravičila za izjavo o izraelskih talcih.

Donald Trump je na Knesetu izjavil, da so sile kaosa in terorja, ki so desetletja pestile regijo, popolnoma poražene. Medtem pa se v Beli hiši pod Trumpom spreminja medijska pokrajina, kjer se zabrisujejo meje med novinarstvom in podporništvom, saj se pojavljajo desničarski vplivneži in reporterji, izbrani po meri.

Donald Trump je bil po poročilih različnih medijev razočaran, ker ni prejel Nobelove nagrade za mir. Hkrati pa je med letom z Air Force One v Izrael izrazil svoje mnenje o tem, kaj se bo z njim zgodilo po smrti, pri čemer je nakazal, da ni prepričan o svojem posmrtnem življenju v nebesih.

Benjamin Netanyahu je nominiral Donalda Trumpa za prestižno nagrado, čeprav ni prejel Nobelove nagrade za mir. V Tel Avivu je množica med shodom v podporo talcem izžvižgala Netanyahua in začela vzklikati "Hvala Trumpu".

Donald Trump je v svojem govoru pred izraelskim parlamentom, Knessetu, imenoval Steva Witkoffa za "Henryja Kissingerja, ki ne izda informacij". Hkrati je Trump izrazil optimizem glede prihodnosti Izraela, rekoč, da "sonce vzhaja nad Sveto deželo, ki je KONČNO V MIRU".

Analitik meni, da je agresivno vedenje Pam Bondi pred senatnim odborom pripomoglo k temu, da jo je Donald Trump obdržal na položaju kljub pritisku nezadovoljne baze MAGA. Medtem pa so republikanci, vključno s predsednikom predstavniškega doma Mikom Johnsonom, izrazili zaskrbljenost glede prihajajočega protesta 'No Kings', ki ga označujejo za 'sovražni Ameriki' in povezujejo s pro-Hamajskim krilom in antifa skupinami.

Po hudih nočnih spopadih med pakistanskimi in afganistanskimi silami je Pakistan zaprl mejne prehode z Afganistanom. Poročajo o intenzivnih spopadih, uporabi granat in napadih z droni, ki so zahtevali več deset žrtev na obeh straneh meje.

Izrael je potrdil izpustitev sedmih talcev, ki jih je zajel Hamas. Po dveh letih ujetništva so bili predani Rdečemu križu, da bi jih pregledali. V zameno je izraelska vlada odobrila seznam več kot 1700 palestinskih zapornikov za izpustitev.

Nizozemski kriminalci v Dubaju se soočajo s povečanim tveganjem izročitve, saj je začel veljati sporazum o izročitvi med Nizozemsko in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) avgusta 2023. Zaradi tega se je število izročitev nizozemskih kriminalcev iz Dubaja povečalo, s čimer se je zmanjšala privlačnost Dubaja kot varnega zatočišča.

Pakistanski premier Šebaz Šarif je nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, ker ga je označil za 'človeka miru' zaradi njegovega uspešnega posredovanja glede zemlje. Poročali so tudi o eksploziji v bližini vojaške baze v Kairu pred Trumpovim mirovnim vrhom.

V Madagaskarju so se okrepili protesti, ki jih vodi mladina, zahtevajo pa odstop predsednika Andryja Rajoeline. Protestniki so zasedli zgodovinsko pomemben Trg 13. maja v prestolnici Tananarivo. Po poročilih naj bi se predsednik Rajoelina zatekel na francosko veleposlaništvo. Razmere v državi so kaotične, protesti pa izražajo nezadovoljstvo s proimperialistično politiko in revščino.

Članek na drpippa.substack.com obravnava dirko za Helij-3, redke zemeljske elemente in vpliv teh elementov na geopolitiko. Odkritje v članku na zerohedge.com razkriva, da medzvezdni objekt 3I/ATLAS sprošča velike količine vode, kar znanstveniki težko pojasnijo. Dva članka na theblogginghounds.com razkrivata, da bo medzvezdni obiskovalec 3I/ATLAS razkril svojo pravo naravo oktobra 2025, medtem ko trenutno izbruha vodo kot gasilna cev, kar izziva razumevanje galaksije.

Iranski zunanji minister Araghtschi je poudaril pripravljenost Irana za pogovore z ZDA in tehnično sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA). Kljub temu je izrecno zavrnil vsakršno razumevanje iranskega soglasja glede sporazuma o Gazi kot podporo politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Bližnjem vzhodu.

Članki poročajo o kritikah na račun Baracka Obame. Sgtreport.com kritizira Obamo zaradi odobritve več kot 26.000 bombnih napadov v enem letu brez odobritve Kongresa in hvali Donalda Trumpa za končanje osmih vojn v enem letu. Demokrata.net pa poroča o tem, da je ameriška igralska legenda ostro odgovorila na Obamove napade na Madžarsko, ki so povzročili razburjenje.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili solidarnost s Palestino in prebivalci Gaze. Protesti, organizirani pod geslom "United 4 Gaza", so opozarjali na kršitve mednarodnega prava in pozivali k zaščiti civilnega prebivalstva, kljub prizadevanjem za mir. Kljub trditvam kanclerja Merza demonstranti poudarjajo, da tudi po morebitni prekinitvi ognja obstaja dovolj razlogov za podporo ljudem v Gazi.

Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da Madžarska ne bo prispevala ne vojakov, ne denarja in ne orožja za vojno v Ukrajini. Orban se predstavlja kot mirovni politik in je sprožil zbiranje podpisov proti »Bruseljskemu vojnemu načrtu«. V Berlinu je približno tisoč ljudi protestiralo pod sloganom »Denar za soseske, ne za orožje«, pri čemer so izrazili nasprotovanje proizvodnji orožja.

Izraelska vlada pričakuje, da bo do izpustitve vseh preostalih talcev v Gazi prišlo v ponedeljek med 4. in 6. uro po lokalnem času. Tiskovna predstavnica izraelske vlade, Shosh Bedrosian, je potrdila, da naj bi se izpustitev izraelskih talcev začela v ponedeljek zjutraj.

Po poročilih J.D. Vancea, ameriški vojaki ne bodo vstopili na vojna območja. Dogovor med Izraelom in Hamasom naj bi temeljil na 20-točkovnem mirovnem načrtu, ki ga je Donald Trump objavil konec septembra. Medtem se pojavljajo vprašanja o tem, kaj se skriva za prekinitvijo ognja v Gazi, pri čemer je bila dosežena prva faza Trumpovega načrta, ki omogoča izpustitev zapornikov, prihodnja pogajanja pa ostajajo negotova.

Izrael se je pripravljal na obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa s številnimi izraelskimi in ameriškimi zastavami ter rdečo preprogo. Medtem pa je na Švedskem nastal članek, ki opisuje Trumpovo "troll armado" kot digitalno vojno mašino, ki širi sovražni govor in mizoginijo.

Članki na spletnih straneh kaosenlared.net in peacelink.it izražajo kritike in zaskrbljenost glede morebitne podelitve Nobelove nagrade za mir Marii Corini Machado. Kaosenlared.net jo povezuje z ultradesničarskimi skupinami v Kolumbiji in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, pri čemer omenjajo 'lažne pozitivne' primere pod vlado Uribeja. Peacelink.it pa ocenjuje, da je nagrada 'žaljiva', saj Machado podpira Netanjahujev Likud in naj bi spodbujala protimuslimansko sovraštvo, kar jo po mnenju avtorjev diskvalificira za primerjavo z osebnostmi, kot je Martin Luther King mlajši.

Podelitev Nobelove nagrade za mir akterju hibridnega vojskovanja je sprožila burne odzive. Članek na portalu zeitpunkt.ch jo označuje za "Orwella v reinkulturi".

Donald Trump je razglasil 60-dnevno premirje med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovale ZDA s pomočjo Katarja in Egipta. Hamas naj bi zahteval jamstva za trajni mir in izključil predajo orožja. Medtem je Trump odredil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi vlade in obtožil demokrate, da so povzročili zaustavitev. Pojavile so se tudi informacije o njegovih preteklih ukazih za usmrtitev ljudi na venezuelski ribiški ladji.

Nekdanji britanski premier Tony Blair si prizadeva za vlogo v tranziciji v Gazi s poslovnim pristopom k miru na Bližnjem vzhodu, kar sproža vprašanja o njegovi pro-izraelski usmerjenosti. Medtem pa Izrael preprečuje izpustitev palestinskega voditelja Marvana Barghoutija, kljub pogovorom o izmenjavi zapornikov, ker se ga premier Netanyahu boji.

Izraelski naseljenci in vojaki so napadli palestinske obiralce oljk in mednarodne aktiviste v bližini Nablusa na severnem Zahodnem bregu. Po poročanju tiskovne agencije Wafa so naseljenci napadli obiralce v mestu Akraba južno od Nablusa in v mestu Beita severno od Nablusa. Več ljudi je potrebovalo zdravniško pomoč, ranjeni so bili tudi novinarji.

Visoki predstavnik Hamasa je odločno zavrnil razorožitev, ki jo predvideva mirovni načrt predsednika Trumpa za Gazo. Hamas se je odločil zaupati Trumpu, ker je v preteklosti že držal besedo. Mirovni načrt, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump, naj bi končal konflikt v Gazi, vendar pa Hamas ne sprejema pogojev, ki bi omejevali njihovo oborožitev.

Vodja Hutijev je po poročanju arabskih medijev zahteval prekinitev napadov na Izrael in ladje v Rdečem morju, dokler Izrael spoštuje dogovor o prekinitvi ognja. Hamas pa naj bi pokazal zaupanje v Donalda Trumpa in se odločil za izpustitev izraelskih talcev, pri čemer naj bi po besedah palestinskega uradnika menili, da Trump drži obljube. Obstaja možnost, da bo Hamas talce izpustil že v nedeljo, kot gesto proti Trumpu.

Podelitev Nobelove nagrade za mir Mariji Corini Machado je sprožila različne odzive. Na Bolgarskem clubz.bg so izrazili odobravanje in kritizirali nasprotnike, medtem ko je španska političarka Yone Belarra na srbskem nultatacka.rs nagrado označila za nagrado vojnim zločincem. Razhajanja mnenj odražajo različne poglede na politično situacijo in vlogo nagrajenke.

Predsednik norveškega Nobelovega odbora je branil odločitev, da Donaldu Trumpu letos ne podeli Nobelove nagrade za mir, kar nakazuje, da njegova prizadevanja za mir niso zadostovala. Obenem organizatorji Nobelove nagrade za mir preiskujejo potencialno trgovanje z notranjimi informacijami na platformi Polymarket.

Ruski ambasador v Oslu, Nikolaj Kortsjunov, je obtožil Nobelov komite, da se »vmešava v notranje zadeve Venezuele« z dodelitvijo Nobelove nagrade za mir venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Na norveškem portalu Steigan.no pa objavljajo različne odzive na to odločitev Nobelovega komiteja, vključno z mnenjem Tronda Andresena.

Benjamin Netanyahu naj bi potrdil, da ima izraelska vlada nadzor nad vlado Združenih držav Amerike, kar je odprlo novo fronto v odnosih med državama. Analitiki, kot sta Larry Johnson in Patrick Henningsen, opozarjajo na naraščajočo izraelsko obupnost in morebitne posledice tega nadzora. Eric Zuesse je o tem pisal že leta 2025.

Donald Trump, predsednik ZDA, je izrazil dvom o smiselnosti srečanja s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom zaradi "sovražnih dejanj" Kitajske, vključno z omejitvami izvoza redkih zemeljskih kovin. Srečanje naj bi potekalo v Južni Koreji. Hkrati pa se Bela hiša počuti razočarano, ker Trump ni prejel Nobelove nagrade za mir.

Latinski patriarh Jeruzalema, kardinal Pierbattista Pizzaballa, je izrazil upanje ob doseženem dogovoru o premirju med Hamasom in Izraelom. Ob tem je katoliška cerkev obnovila humanitarno pomoč v Gazi, ki je bila prekinjena zaradi spopadov. Dobave pomoči že potekajo.

Po mnenju strokovnjaka za mednarodno pravo Alfreda de Zayasa, mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo ne bo deloval in ga ocenjuje kot 'ultimat pod genocidom'. Bela hiša pa je ostro reagirala, ker Nobelove nagrade za mir niso podelili Trumpu, temveč venezuelski opozicijski voditeljici.

Venezuela je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi, kot trdijo, naraščajočih vojaških groženj s strani ZDA. Caracas opozarja, da bi te grožnje lahko kratkoročno pripeljale do oboroženega napada. Medtem venezuelska analiza poudarja, da so ZDA že dolgo časa vpletene v prizadevanja za spodkopavanje Bolivarske revolucije v Venezueli.

Izraelska vlada je odobrila dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, premier Netanyahu pa se je zahvalil Trumpu, Witkoffu, Kushnerju in IDF za pomoč pri izpustitvi talcev. Predsednik Trump naj bi v ponedeljek prispel v Izrael, kjer bo nagovoril Knesset in se srečal z osvobojenimi talci.

Članki obravnavajo različne vidike vpletenosti Donalda Trumpa v reševanje krize v Gazi. Bylinetimes.com izpostavlja, da bi se Trumpov načrt za mir v Gazi, ki daje prednost Ameriki in postavlja Palestino na zadnje mesto, lahko hitro sesul zaradi notranjih protislovij. TheNextMove.org poudarja, da so lastnosti, zaradi katerih je Trump sporen doma, pripomogle k doseganju premirja v Gazi. Newsmax.com poroča, da Trump načrtuje vrh o Gazi v Egiptu, kjer naj bi se srečal s svetovnimi voditelji.

Italijanski pacifisti poudarjajo, da prekinitev ognja v Gazi ne bo prinesla miru brez konca okupacije. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zavrnil možnost napotitve Bundeswehra v Strefo Gazo, čeprav Nemčija podpira mirovni načrt. Nogometni klub Inter pa je odigral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o primernosti dogodka.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je sporočila, da si prizadeva za ponovno združitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno ločeni od svojih družin. Napovedala je, da se je osem otrok vrnilo k svojim družinam po pogajanjih s Putinom. Poudarila je pomen humanitarnega sodelovanja v konfliktnih območjih.

Ivanka Trump je pohvalila svojega moža Jareda Kushnerja za njegovo vlogo pri sklenitvi zgodovinskega mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom. Poudarila je tudi 'nepopustljivo vodstvo' svojega očeta, predsednika Donalda Trumpa, pri doseganju tega sporazuma. Predsednik Trump je na srečanju kabineta proslavil sklenitev sporazuma, podpredsednik JD Vance pa je poudaril njegov pomen.

Italijanski nogometni klub Inter je igral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o odzivu italijanskega zunanjega ministrstva. Medtem pa je Funaro v Firencah povabil ministra za infrastrukturo Mattea Salvinija na pogovor o stanovanjski politiki in infrastrukturnem razvoju.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Nagrado je posvetila Donaldu Trumpu.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte. Po odstavitvi je vodenje države začasno prevzel predsednik kongresa José Jerí. Država se sooča s politično in socialno krizo.

Po poročilih, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike, je Trumpova administracija razmišljala o napotitvi Nacionalne garde v Chicago za zaščito agentov ICE pred protestniki. V Portlandu pa policijski sindikat podpira zvezno pomoč pri obvladovanju skupine Antifa. Hkrati naj bi se Norveška pripravljala na morebitno maščevanje Donalda Trumpa, če ne bo prejel Nobelove nagrade za mir. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi ZDA poslale vojake v Izrael za nadzor premirja med Izraelom in Hamasom.

Maria Corina Machado je nagrado posvetila Donaldu Trumpu. Trump je menil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, ker je ustavil sedem ali celo osem vojn. Direktor inštituta je pojasnil, zakaj je nemogoče, da bi Trump prejel nagrado.

Izraelci in Palestinci gojijo upanje glede uresničitve Trumpovega mirovnega načrta. Vendar pa se pojavljajo kritike, ki načrt označujejo za 'magično mišljenje' ali celo cinično načrtovanje. Mediapart poroča o razpravi s strokovnjaki, ki dvomijo o realnosti in skritih namenih načrta.

Jeffrey D. Sachs in Sybil Fares sta predlagala revidirano različico Trumpovega načrta za končanje vojne v Gazi in okupacije Zahodnega brega. Trumpov načrt vključuje konstruktivne predloge glede talcev, humanitarne pomoči in obnove. Svetovni voditelji so Trumpov načrt sprejeli z upanjem.

Predsednik Trump je napovedal skorajšnjo izpustitev talcev Hamasa. Senator John Fetterman je predlagal, da bi Trump prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi prizadevanj za mirovni dogovor med Izraelom in Gazo. Demokratski kongresnik Tom Suozzi je pohvalil Trumpovo administracijo za ta dogovor, svetovni voditelji, vključno z Rusijo, pa so pozdravili prekinitev ognja. Župan izraelskega mesta Kirjat Bialik je predlagal, da bi nogometno igrišče poimenovali po Trumpu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil bombardiranje plovila v Karibih, za katerega trdi, da je bilo kolumbijsko. Bela hiša je te trditve zavrnila kot neutemeljene in pozvala Petra, naj jih umakne. Incident je sprožil napetosti med Kolumbijo in Združenimi državami.

Po poročanju različnih virov naj bi venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025. Norveški Nobelov odbor naj bi jo nagradil zaradi njenega prizadevanja za demokracijo in proti zlorabi državne moči v Venezueli, kjer nasprotuje režimu Nicolása Madura.

Andrej Babiš, češki milijarder in kandidat za premierja, je izrazil podporo Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Babiš je dejal, da ne nasprotuje izvozu češkega orožja v Ukrajino in upa na skorajšnji konec vojne. Napovedal je tudi morebiten obisk Ukrajine prihodnje leto, če bodo razmere to dopuščale. Pogovor z Zelenskim je bil že četrti med njima od začetka vojne.

Donald Trump je dosegel dogovor med Izraelom in Hamasom, ki predstavlja prvo fazo mirovnega sporazuma. Dogovor je bil označen kot zgodovinski preboj, ki prinaša novo obdobje miru. Vendar pa so se pojavili tudi pogoji, ki jih Hamas postavlja v mirovnem dogovoru.

Politična kriza v Franciji je ponovno oživila strahove v Bruslju, da bi se lahko ena od ustanovnih članic Evropske unije obrnila k skrajni desnici. Naraščajoča podpora skrajno desničarskim strankam v Franciji, skupaj s političnimi pretresi, je sprožila zaskrbljenost glede prihodnosti evropske integracije in stabilnosti.

Visoki voditelj Hamasa, Mousa Abu Marzouk, je izrazil stališče organizacije glede Trumpovega načrta za Gazo, pri čemer je poudaril, da si Hamas želi doseči dogovor, vidi Trumpa kot ključnega igralca pri tem, vendar ne namerava »dvigniti bele zastave«. Hkrati je prišlo do poročil o pogajanjih v Egiptu, kjer naj bi Hamas bil priznan kot pogajalski partner, ne pa uničen. Govori se, da bi Donald Trump lahko zahteval zasluge za končanje konflikta v Gazi.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Kijev nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, če bo ta Ukrajini poslal rakete Tomahawk in pomagal pri pogajanjih. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanyahu ponovil svojo podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir.

V Clevelandu so se zbrali protestniki, ki so pod sloganom "Dve leti genocida, vstanite za Gazo" izrazili podporo Palestincem. Medtem Iran obtožuje Izrael, da skuša ZDA potegniti v novo vojno z lažnimi trditvami o iranskem jedrskem programu. Greta Thunberg pa je bila kritizirana zaradi uporabe podobe stradajočega izraelskega talca v objavi o palestinskem trpljenju. V Washingtonu prevladuje stališče, da v Gazi ni nedolžnih Palestincev.

Nekdanja predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je Donalda Trumpa označila za "najslabšega predsednika v zgodovini ZDA". Hkrati je Trump dejal, da bi lahko obiskal Bližnji vzhod konec tega tedna, saj naj bi bil dogovor o miru med Izraelom in Hamasom blizu. Medtem pa demokrati Trumpa obtožujejo, da si prizadeva za zamenjavo režima v Venezueli. Trump je pozval k političnim aretacijam, pri tem pa kritiziral novinarje CNN. Po poročilih naj bi Trump ukazal FBI, da poišče informacije o izginotju Amelie Earhart. Pojavil se je posnetek, na katerem guvernerska kandidatka Katie Porter kritizira svoje osebje. Trump naj bi si prizadeval za Nobelovo nagrado za mir, kar pa v Evropi sprejemajo s skepticizmom. Trumpu naj bi predali listek z navodili, da na Truth Social objavi prekinitev ognja v Gazi.

Po poročanju različnih virov sta Izrael in Hamas podpisala sporazum o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev v Gazi, ki ga je posredoval Donald Trump. Pričakuje se, da bo prekinitev ognja začela veljati v nekaj dneh. Sporazum je bil sprejet z mešanimi občutki upanja in skepticizma, medtem ko nekateri poudarjajo, da je sporazum dokaz Trumpovih diplomatskih sposobnosti.

Izraelske sile so v mednarodnih vodah ustavile flotiljo, ki je plula proti Gazi z namenom prebitja blokade, in aretirale 145 aktivistov. Med aretiranimi so zdravniki, novinarji in izvoljeni predstavniki. Organizatorji poti v Gazo nadaljujejo z mobilizacijo za prekinitev blokade.

Ameriški senat je potrdil Nicole McGraw za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Hrvaški. Pričakuje se, da bo McGraw kmalu prispela v Zagreb, kjer bo delala na promociji ameriških interesov in krepitvi odnosov med državama. Med njene prioritete naj bi spadala tudi vprašanja, povezana z Bosno in Hercegovino.

Skupina Stop Arming Israel je v Sheffieldu blokirala tovarno orožja Forged Solutions, ker jo sumijo vpletenosti v dobavo orožja za izraelske bojne letalnike, ki se uporabljajo v Gazi. Protestniki trdijo, da je tovarna soodgovorna za domnevni genocid v Gazi.

Joe Biden je leta 2016 Cie zahteval, da se poročilo o njegovem potovanju v Ukrajino leta 2015 ne objavi. Poročilo razkriva, da je bilo Poroshenko urad razočaran nad Bidenovim obiskom in zaskrbljen zaradi domnevnih koruptivnih poslovnih odnosov njegove družine.

Po objavi mirovnega sporazuma med Hamasom in Izraelom se vrstijo pozivi k podelitvi Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponovil svojo podporo Trumpovi kandidaturi za nagrado. Senator John Fetterman je ponudil pomoč pri kampanji za Nobelovo nagrado za mir. Kongresnik Daniel Goldman je izrazil navdušenje nad doseženim mirovnim sporazumom na Bližnjem vzhodu.

Moskva je izjavila, da je zagon za rešitev ukrajinskega konflikta, ki sta ga v Aljaski vzpostavila Vladimir Putin in Donald Trump, izčrpan zaradi prizadevanj zagovornikov nadaljevanja vojne, predvsem EU. Hkrati je Putin predstavil načrt za razgradnjo 'Nove svetovne ureditve' v naslednjih nekaj letih, kar je razkril med govorom na letnem Valdajskem debatnem klubu. Donald Trump se je izkazal za prešibkega, da bi uveljavil dogovor, dosežen z ruskim predsednikom, kar vodi v nove scenarije eskalacije.

Medtem ko naj bi ključni Trumpovi insajderji iskali ali ustvarjali pretvezo za razglasitev vojnega stanja in sprožitev državljanske vojne, je ameriški Senat potrdil podjetnika in pedagoga Nicholasa Merricka za novega ameriškega veleposlanika v Češki republiki. Merrick, vodja milijardnega sklada, je bil nominiran s strani predsednika Donalda Trumpa.

Članki poročajo o različnih temah, povezanih s politiko Donalda Trumpa. En članek omenja, da sta župan Chicaga in guverner Illinoisa zaprta, kar se zdi kot napačna informacija, saj ni uradnih poročil o tem. Drugi članek poroča, da je Trump razmišljal o dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar je sprožilo odziv Putina. Tretji članek pravi, da je Trump kljub sodni odredbi poslal pripadnike Nacionalne garde v Portland. Četrti pa trdi, da se Trump pojavlja kot vojni predsednik z agresivno zunanjo politiko proti Venezueli, Rusiji in Iranu, medtem ko se sooča z nasprotovanjem doma.

Novo poročilo organizacij za pravice zapornikov ugotavlja, da sta bili zadnji dve leti najbolj brutalni v zgodovini za palestinske zapornike, še posebej v času genocida v Gazi in širitve izraelske okupacije na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Zapori so postali osrednji del sistema organiziranega nasilja. Hkrati potekajo pozivi k izpustitvi Marwana Barghoutija, palestinskega voditelja, ki je že več kot dvajset let zaprt v izraelskih zaporih, da bi lahko vodil suvereno in neodvisno palestinsko državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump še vedno kaže zanimanje za nakup Grenlandije, kot je opozorila danska premierka Mette Frederiksen. Trump je pozval tudi k preiskavi demokratskega senatorja Richarda Blumenthala zaradi domnevnega olepševanja njegove vojaške kariere. Poleg tega se nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha obtožuje nadzora telefonskih klicev republikanskih senatorjev med preiskavo dogodkov 6. januarja 2020.

Benjamin Dousa in Johan Forsell sta bila prijavljena ustavni komisiji (KU) zaradi sklenitve sporazuma o pomoči s Somalijo. Stranka Zelenih meni, da je treba preiskati, ali je do sporazuma prišlo z ministrskim vmešavanjem. Sporazum je bil sklenjen tajno.

Izraelska vojska je prestregla novo mednarodno flotilijo, namenjeno Gazi. Hkrati se je češka aktivistka Šárka Přikrylová, ki je bila del flotilije, vrnila v Prago, kjer jo je pričakala podpora s palestinskimi zastavami. Zanikala je izraelske obtožbe in poudarila, da je vsaka ladja prevažala humanitarno pomoč.

Nekdanji direktor FBI James Comey se je izrekel za nedolžnega v Virginiji glede obtožb o lažnem pričanju in oviranju pravice. Nekdanji zvezni tožilec je bil šokiran nad potezo Comeyjevih tožilcev. Jimmy Kimmel je izjavil, da republikanci lažejo o zdravstvenem varstvu, ker je to izjavila Marjorie Taylor Greene. Kandidatka za guvernerko Kalifornije Katie Porter se je spopadla z novinarjem zaradi vprašanja o Trumpu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael poudaril, da ni prostora za kompromise glede antisemitizma. Ponovil je, da ZDA stojijo ob strani Izraelu in zagotavljajo njegovo varnost.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ob drugi obletnici terorističnega napada Hamasa na Izrael napovedal, da se pripravlja na naslednjo fazo mirovnih pogajanj za Bližnji vzhod in izpustitev talcev. Trump je izrazil prepričanje, da obstaja "realna možnost" za dosego mirovnega sporazuma za Gazo.

Po svetu, še posebej v Evropi, so izbruhnili protesti in stavke zaradi izraelskega posredovanja proti flotilji Global Sumud. V Italiji sta bili organizirani dve politični splošni stavki za Palestino, kar kaže na vstop italijanskega delavskega razreda na sceno. V Londonu so študenti in profesorji organizirali meduniverzitetni pohod, s katerim so obeležili 'dve leti genocida' v Gazi in protestirali proti britanski 'sodelovanju' z Izraelom.

Dve leti po napadu 7. oktobra se pojavljajo različni pogledi na prihodnost Palestine in Izraela. Francoska spletna televizija LeMediaTV je napovedala posebno oddajo, posvečeno razpravi o prihodnosti Palestine in Izraela. Na Češkem pa so se na nekaterih univerzah pojavile palestinske zastave in transparenti, ki kritizirajo izraelsko politiko v Gazi, kar je povzročilo neodobravanje. Studentska pobuda Prague4PalestineYouth je organizirala proteste.

V Veliki Britaniji je dekle sprožilo ogorčenje, ko je poškodovalo spomenik ugrabljenim Izraelcem, medtem ko so po svetu obeleževali dve leti od napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Napad je teroristična organizacija Hamas izvedla s pomočjo določenih novinarjev in uradnikov ZN. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter izpustitvi vseh talcev.

Po mnenju etc.se sta Izrael in Palestina zadnje upanje za mir, medtem ko se je Evropa izkazala za neučinkovito pri reševanju konfliktov v Ukrajini in Gazi. EU je odvisna od ZDA in ne deluje samostojno. Laizquierdadiario.com poroča o izpustitvi 131 članov Globalne Flotile Sumud, med njimi so tudi aktivisti iz Brazilije, Avstralije, Južne Afrike, Nove Zelandije in Argentine.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Papež Leon XIV. bo konec novembra in v začetku decembra obiskal Turčijo in Libanon. To bo njegovo prvo apostolsko potovanje, ki ima simboličen pomen za kristjane in muslimane. Papež bo obiskal državi, ki ju je načrtoval obiskati že papež Frančišek.

Madžarski premier Viktor Orban je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil "moralnega izsiljevanja", s katerim naj bi ta poskušal doseči podporo držav za prizadevanja Ukrajine v vojni. Orban je na platformi X komentiral Zelenskega, ki je izjavil, da bo Ukrajina vstopila v EU ne glede na stališče Madžarske. Orban je dodal, da Madžarska nima moralne obveznosti podpirati vstopa Ukrajine v EU.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno kritiziral švedsko aktivistko Greto Thunberg, tokrat z izjavo, da bi morala poiskati zdravniško pomoč. V preteklosti ji je že očital težave z obvladovanjem jeze. Poleg tega je Trump izrazil prepričanje, da bo njegov mirovni načrt za Gazo kmalu uresničen.

Forum družin, glavna organizacija svojcev izraelskih talcev, je pozval k podelitvi Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Pobuda prihaja zaradi Trumpove vloge pri posredovanju v različnih mednarodnih sporih in prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu.

Jarosław Kaczyński je med obiskom Poljske ponavljal znane teme o zlih Nemcih, bruseljski grožnji suverenosti in Donaldu Tusku. Maria Zacharova je obtožila Poljsko sabotaže OBSE. Ursula von der Leyen pa je opozorila Evropsko unijo, naj ne nasede pastem ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Prebivalci Chicaga so izrazili ogorčenje in strah zaradi obsežne racije ameriške imigracijske službe (ICE) v stanovanjski stavbi. Hkrati pa ZDA grozijo z "kopenskimi napadi" na ozemlje Venezuele. Ameriške vojaške sile naj bi že napadle venezuelska plovila v mednarodnih vodah, pri čemer je umrlo več ljudi.

Politični analitik Hermann Ploppa kritizira mirovni načrt za Gazo, ki ga je posredoval Donald Trump, in izpostavlja pomanjkanje demokratične legitimnosti. Medtem pa je bilo v mednarodnih vodah nezakonito ugrabljenih 461 aktivistov Globalne Flotile Sumud, ki so protestirali proti izraelskemu zatiranju Gaze. Mnogi so začeli gladovno stavko v znak protesta proti stradanju v Gazi. Potekajo svetovne mobilizacije za njihovo izpustitev in konec vojne.

Hamas se je pogojno strinjal s ključnimi vidiki Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, vključno s sprostitvijo preostalih talcev in prepustitvijo oblasti. Trump pa je arabskim državam obljubil, da Izrael ne bo začel nove vojne. Kljub Netanjahujevemu vztrajanju, da načrt vključuje možnost nadaljevanja spopadov, če Hamas krši dogovore, je Trumpova ekipa poudarila, da se je treba izogibati iskanju "lukenj".

V Združenih narodih v New Yorku je bilo pestro, saj so Francija, Belgija, Luksemburg, Malta, Monako in Andora formalno priznale državo Palestino. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob tem pozvala k takojšnji prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, da bi dosegli izpustitev vseh talcev.

V New Yorku so načrtovali proteste propalestinskih aktivistov pred izraelskim konzulatom ob obletnici napadov Hamasa. Hkrati so iz Izraela izgnali Greto Thunberg.

Pojavili so se načrti za prihodnjo upravo Gaze pod vodstvom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki vključujejo milijarderje, sioniste in uradnika ZN. V New Yorku je Zohran Mamdani, kandidat demokratske stranke za župana, obtožil Izrael za "genocid" nad Palestinci pred obletnico napada na Izrael 7. oktobra. Medtem so izraelske oblasti izpustile poljske državljane iz zapora, potem ko so jih večkrat obtožile povezav s Hamasom.

Trumpov načrt za Gazo je bil označen kot nerealističen in kolonialističen, pri čemer naj bi šlo za posel. Medtem ZDA pritiskajo na dogovor o prekinitvi ognja, vendar imata obe strani v konfliktu pomisleke. V Egiptu potekajo pogovori o prihodnosti Gaze brez sodelovanja Palestinske oblasti v Ramali.

Po tem, ko je Izrael ustavil humanitarno flotiljo "Sumud Flotilla", namenjeno Gazi, so v različnih evropskih državah izbruhnili spontani protesti. V Italiji so potekali množični protesti, medtem ko je odziv v Nemčiji bil bolj zadržan. Protestniki pozivajo k blokadi Izraela, vključno z blokado v Danski.

V Švici so potekali protesti v podporo Palestini, ki so sovpadali z aretacijo mirovne flote "Global Sumud Flotilla" ob obali Gaze. Urs Hans in njegova ekipa Transition Team so v zveznem parlamentu razpravljali o obravnavi korona virusa, v pogovorih pa so sodelovali tudi Meret Schneider, Martin Haab in Rémy Wyssmann. Prav tako so se spomnili na podelitev nagrad Pharmaschwurbler Awards 2023 s Fabianom Molijem.

Donald Trump je opozoril na 'masovno prelivanje krvi', če Hamas ne bo sprejel mirovnega sporazuma. Poleg tega so poročali, da ima Trump, po mnenju nekaterih, 'energijo v izvršilni oblasti'.

Po poročanju portala Eurotopics.net bi lahko bil Benjamin Netanyahu ovira pri reševanju nekaterih političnih vprašanj. Medtem je portal Europesays.com poročal o sporu med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, ki razkriva kompleksnost njunega odnosa.