APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Združene države Amerike širijo svojo vojaško prisotnost na Korejskem polotoku z ustanovitvijo dodatne elitne letalske enote blizu demilitariziranega območja. Ta poteza je očitno odgovor na nedavno izjavo Pjongjanga, da se bodo pogajali le, če ZDA opustijo zahtevo po denuklearizaciji. Pentagon je sporočil, da želijo s tem povečati svoje bojne zmogljivosti v primeru, da odvračanje ne bo uspešno.

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil diplomatska prizadevanja z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. To se je zgodilo sočasno z objavo domnevnega seznama za usmrtitev, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje in vsebuje imena voditeljev kartelov. Venezuela je ZDA obvestila o teroristični zaroti proti ameriški ambasadi v Caracasu. Obstajajo tudi ameriški vojaški načrti za zavzetje pristanišč in letališč v Venezueli. Maduro si prizadeva za posredovanje Vatikana v pogajanjih za mir.

Analitiki razpravljajo o tem, katere zahodne varnostne garancije bi bile sprejemljive za Putina v zvezi z Ukrajino. Ena od možnosti je, da Rusija ne bi nasprotovala nadaljnji podpori Nata Ukrajini v primeru novega konflikta. Medtem pa je predsednik Trump na srečanju s Putinom izrazil, da je treba doseči trajen mir v Ukrajini, ki vključuje pogoje, dogovorjene okoli leta 1990, kot sta nevtralnost Ukrajine in preprečevanje širitve Nata na vzhod.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Senator Lindsey Graham je kritiziral Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, medtem ko je Putin izjavil, da bi lahko bil osnova za končno mirovno rešitev. Ukrajina se je strinjala, da bo začela pogajanja z ameriškimi uradniki o načrtu, čeprav nekateri v Ukrajini izražajo strah, da načrt pomeni kapitulacijo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.

Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.

Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar želi vedeti, kako bi jih Kijev uporabil. Ruski diplomat je izjavil, da je zagon za mirovni dogovor v Ukrajini, ki se je pojavil po srečanju Putina in Trumpa, izčrpan.

Italijanski viri poročajo, da Ukrajina spodbuja vključevanje ruskega prostovoljnega korpusa, ki ga označujejo kot neonacističnega, v evropske politične platforme. Ameriški predsednik Donald Trump pa naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponudil izstrelke Tomahawk.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril vojaške načrte za zavzetje Gaze in uničenje Hamasa. Hkrati je pozval k cenzuri družbenih omrežij, da bi preprečil širjenje, kot je dejal, 'krvnih obrekovanj'. Egipt je zahteval pojasnila glede Netanjahujeve vizije 'Velikega Izraela' in opozoril pred destabilizacijo. Tiskovni predstavnik Blinkna je priznal, da je Izrael sabotiral mirovne sporazume v Gazi.

Palestinska civilna družba je zavrnila izraelsko-ameriški »Trumpov načrt«, pri čemer vztraja pri polnih palestinskih pravicah in poziva k stopnjevanju pritiska BDS za končanje državnega, korporativnega in institucionalnega delovanja. Hkrati so se pojavile obtožbe, da je cilj premirja v Gazi omogočiti prevzem Gaze s strani Trumpove družine, čeprav Trump za to ni prejel Nobelove nagrade za mir. Tisoči Palestincev so se začeli vračati na svoje domove.

Trump se je soočil z ogorčenjem zaradi svoje obrambe savdskega princa v povezavi z umorom Džamala Hašokdžija. Prav tako se pojavljajo ocene o njegovem slabšanju duševnega stanja po zadnjih govorih. Pritožbeno sodišče je podprlo CNN v tožbi proti Trumpu. Pomočnica Lindsey Halligan pa je imela težave pri pregonu Jamesa Comeyja.

V obmejni regiji med Pakistanom in Afganistanom je prišlo do hudih spopadov, v katerih so umrli desetin ljudi na obeh straneh. Talibani so sporočili, da so ubili 58 pakistanskih vojakov, medtem ko pakistanska vojska poroča o afganistanskem obstreljevanju pakistanskih mejnih postojank. Pakistan je zaradi napetosti zaprl mejo z Afganistanom. Odnosi med državama so se poslabšali, potem ko so bili talibani leta 2021 vzpostavljeni na oblaste v Kabulu.

Venezuela je prejela močno podporo Kitajske in Rusije na nujnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) zaradi ameriških vojaških groženj v Karibih. Venezuelski zunanji minister Yván Gil se je v imenu predsednika Nicolása Madura zahvalil Iranu za podporo v času groženj z invazijo ZDA.

Ukrajina je izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se Trumpova administracija pripravljala na nov mirovni načrt, ki je po mnenju ukrajinskih uradnikov blizu zahtevam Moskve. Kremelj je sporočil, da mora vsak mirovni načrt za Ukrajino odpraviti temeljne vzroke konflikta in da trenutno ni nobenih mirovnih pogovorov z ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obiskal izraelske vojake v zasedeni južni Siriji, pri čemer so bile na fotografijah in videoposnetkih obrazi vojakov zamegljeni. Obisk je bil ocenjen kot provokacija. Hkrati je Netanjahu dejal, da so ZDA obljubile ohranitev strateške prednosti Izraela na Bližnjem vzhodu, kljub prodaji letal F-35 Savdski Arabiji, kar je sprožilo zaskrbljenost v obeh državah.

Predsednik Trump je izrazil optimizem glede dosege trgovinskega dogovora med ZDA in Kitajsko, pričakuje se njegovo srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom na vrhu APEC v Južni Koreji. Trump je tudi dejal, da pričakuje, da bosta ZDA in Kitajska sklenili trgovinski dogovor. Medtem pa Trump sumi, da je "slabo gorivo" vzrok za dve nesreči ameriških vojaških letal v Južnem kitajskem morju.

Donald Trump je stopnjeval konflikt glede imigracije v Chicagu, kar je povzročilo polemike z guvernerjem Pritzkerjem zaradi racij ICE. Župan Chicaga, Brandon Johnson, je pozval policijo k aretaciji agentov ICE in drugih zveznih uslužbencev. Medtem je bila v Chicago napotena teksaška nacionalna garda po zveznem ukazu administracije Trump. Generalna državna tožilka Pam Bondi je izjavila, da bo predsednik Trump zaščitil državljane, če tega ne bo storil Illinois.

Donald Trump je zagrozil z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde v Baltimore, s čimer je zaostril spor z guvernerjem Marylanda, Wesom Mooreom. Trump je izrazil željo, da bi prišel v nebesa in hkrati priznal, da mu v tem pogledu ne gre najbolje. Guverner Moore je Trumpa povabil na obisk v Baltimore.

Po več kot tednu dni spopadov na meji sta Afganistan in Pakistan v Dohi v Katarju dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Pogovori so potekali s posredovanjem Katarja in Turčije. Pakistan obtožuje Kabul podpore pakistanskim talibanom. Spopadi so terjali več deset življenj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Združenim državam Amerike predlagal enoletno podaljšanje veljavnosti sporazuma Novi START o omejevanju jedrskega orožja, ki poteče leta 2026. Cilj predloga je preprečiti novo oboroževalno tekmo. Putin je dejal, da bo Rusija spoštovala omejitve jedrskega orožja še eno leto po izteku sporazuma februarja.

NATO je izdal opozorilo Rusiji, medtem ko Alex Christoforou poroča o nevarnosti, ki jo predstavlja 'brezglavi' Putin. Pojavile so se informacije o premikih enot Kellogg blizu Baltskega morja. Emmanuel Macron razmišlja o kontroverznem predlogu o zasegu ruskega denarja, kar naj bi povzročilo kaos. Vladimir Putin je predlagal podaljšanje sporazuma Novi START do leta 2027, s čimer daje Donaldu Trumpu čas do februarja 2027 za odločitev glede prihodnosti sporazuma o jedrskem orožju.

Združene države Amerike so odobrile prodajo delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je sprožilo oster odziv Kitajske. Ta poteza je prva tovrstna prodaja, odkar se je predsednik Donald Trump vrnil v Belo hišo, in sledi srečanju med Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom v Južni Koreji, kjer sta poskušala doseči trgovinski dogovor.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.

Donald Trump je napovedal ponovno izvajanje jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel jedrske poskuse drugih držav. Demokrati so idejo kritizirali, saj menijo, da bi to bil "darilo" tujim nasprotnikom. Kitajska je opozorila na to. Trump je poudaril pomembnost teh testov.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.

Sekretar za vojno Pete Hegseth se je v ponedeljek v demilitariziranem območju (DMZ) srečal z južnokorejskim obrambnim ministrom Ahn Gyu-backom. Obisk naj bi poslal sporočilo Kitajski.

Ameriška tajna služba je razkrila in preprečila načrt, ki bi lahko ohromil mobilno omrežje med Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku. Odkrili so veliko količino računalniških strežnikov in SIM kartic, ki bi jih lahko uporabili za motenje delovanja mobilnih stolpov ali za nadzor. Hkrati pa se ZN sooča z znatnim zmanjšanjem proračuna zaradi zmanjšanja financiranja s strani ameriške administracije, kar bo povzročilo zmanjšanje števila zaposlenih in rezanje stroškov.

Kitajska s pobudo za globalno upravljanje krepi vlogo Združenih narodov, medtem ko severnokorejski voditelj Kim Džong-un zavrača združitev z Južno Korejo in se ne namerava odpovedati jedrskemu orožju. Kim se spominja dobrih časov z Donaldom Trumpom in je pripravljen na pogajanja z ZDA.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Združeno kraljestvo je po pritisku Trumpa in Vance umaknilo zahtevo, da Apple preda zasebne podatke ameriških uporabnikov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je imel predsednik Trump prav, ko je kritiziral zvezo Nato. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v ZDA Donaldu Trumpu izročil simbolično darilo.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.