APDEJT.si

Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Ukrajinske posebne službe, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo, izvajajo napade z droni iz mednarodnih voda na ruske rafinerije nafte. Medtem je Rusija opozorila Združene države Amerike, da bodo nosile posledice, če bodo Ukrajini dobavile križarske rakete dolgega dosega Tomahawk.

Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo domnevni napad z dronom na elektrarno Shatura v Moskovski oblasti. Elektrarna ima ključno vlogo pri oskrbi Moskve z energijo. Visegrád 24 poroča, da so elektrarno napadli samomorilski droni dolgega dosega.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Poljski premier Donald Tusk zavrača izročitev ukrajinskega državljana Vladimirja Z., ki je osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, Nemčiji, kljub evropskemu nalogu za prijetje. Tusk je dejal, da to ni v interesu Poljske. Visoki varnostni uradnik je poleg tega zahteval ustavitev nemške preiskave o sabotaži plinovoda Severni tok.

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Poljsko sodišče je zavrnilo izročitev osumljenca za sabotažo plinovoda Severni tok Nemčiji, kar naj bi ustrezalo političnim smernicam Varšave. Medtem v poljskih medijih opozarjajo, da se ob padcu podpore stranki PiS pojavljajo prispevki, ki poudarjajo moč Kaczyńskega in stranke. V Nemčiji se pojavljajo ugibanja o ustavitvi postopka proti osumljencem za sabotažo Severnega toka, kar bi rešilo zapletene poljsko-nemške odnose. Na Češkem pa se je pojavil škandal okoli kandidata za zunanjega ministra Filipa Turka zaradi njegovih homofobnih, rasističnih in ksenofobnih izjav, zaradi česar nekdanji predsednik Klaus meni, da Turek verjetno ne bo postal minister.

Poljska bo razširila svojo naftno infrastrukturo, da bi se lahko priključila na naftovod CEPS, ki je v lasti zveze NATO. V ta namen je podrejeni investicijski oddelek Ministrstva za nacionalno obrambo podpisal predhodni dogovor s podjetjem PERN S.A. Dogovor je bil podpisan 3. septembra. Poljska si za ta projekt prizadeva že 11 let, je dejal Tomczyk.

Venezuela je prekinila energetsko sodelovanje s Trinidadom in Tobagom zaradi njegove domnevne vpletenosti v ameriško vojaško agendo. Predsednik Nicolás Maduro je obtožil ZDA in Trinidad in Tobago orkestriranja prikrite operacije za destabilizacijo Karibov in zatrdil, da so prijeli skupino "plačancev", povezanih s CIA, ki naj bi izvedli napad pod lažno zastavo. Trinidad in Tobago zavrača venezuelske obtožbe o "izsiljevanju" glede skupnega plinskega projekta in prisotnosti ameriške vojne ladje. Venezuela je napovedala tudi oblikovanje mednarodnih brigad prostovoljcev in aktivirala obrambne točke v devetih državah zaradi grožnje ameriške vojaške agresije.

Donald Trump je spremenil svojo retoriko glede konflikta v Ukrajini in izjavil, da lahko Ukrajina ponovno osvoji vse ozemlje, ki ga je izgubila proti Rusiji. Prav tako je dejal, da lahko države NATO sestreljujejo ruska letala. Hkrati je Trump na govoru v ZN podnebne spremembe označil za "največjo prevaro vseh časov". Madžarska se je zavezala, da bo še naprej kupovala rusko energijo, medtem ko se Zahodna Evropa sooča s težavami.

V Poljski so pridržali ukrajinskega državljana Volodymyra Z., ki ga Nemčija išče zaradi suma sodelovanja pri eksplozijah na plinovodu Severni tok leta 2022. Poljski odvetnik je potrdil aretacijo, vendar uradne izjave oblasti še ni.

Donald Trump in Vladimir Putin sta se dogovorila za srečanje v Budimpešti glede vojne v Ukrajini, je sporočil madžarski premier Viktor Orban. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegovo spremstvo je novica presenetila. Medtem nemška vlada načeloma podpira ponovno srečanje Trumpa in Putina, vendar ostaja skeptična. Trump je pred Zelenskijim obiskom v Washingtonu opravil telefonski pogovor s Putinom.

ZDA naj bi prenašale stroške in posledice vojne v Ukrajini na Evropo, medtem ko Ukrajina z domačimi droni cilja na rusko naftno infrastrukturo, kar povzroča pomanjkanje goriva v Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelensky je potrdil, da je Izrael Ukrajini dobavil sistem zračne obrambe Patriot. Poleg tega sta Ukrajina in Sirija obnovili diplomatske vezi.

Ukrajinski droni so napadli naftovod Družba v Brjanski oblasti v Rusiji, kar je povzročilo prekinitev dobave nafte na Slovaško in Madžarsko. Ministri obeh držav so se pritožili Evropski komisiji. Združeni narodi so obtožili Rusijo, da uporablja spolno mučenje kot vojaško taktiko nad civilisti na zasedenih območjih Ukrajine. Ukrajinska vlada je predložila parlamentu zakon, ki uvaja kazni za nezakonit prestop državne meje med vojno.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

Nemške oblasti so identificirale vse člane komanda, ki naj bi septembra 2022 izvedel sabotažo na plinovodih Severni tok. Hkrati aretacija ukrajinskega državljana zaradi suma vpletenosti v napad odpira številna vprašanja in sproža ugibanja o motivih in ozadju incidenta.

Kitajska je gostila veliko vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri so bili prisotni svetovni voditelji, kot so Vladimir Putin, Kim Jong-un in Aleksander Lukašenko. Donald Trump naj bi bil razočaran nad Putinom. Predsednik predstavniškega doma ZDA Mike Johnson je Rusijo, Kitajsko in Iran označil za novo 'os zla'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, predstavniki EU in Donaldom Trumpom. Voditelji so pohvalili Trumpa, ker je ponudil roko Kremlju. Po pogovorih o vojni v Ukrajini naj bi prišlo do srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim, vendar je Merz Putina obtožil zavlačevanja. Medtem je ukrajinski vojak z golimi rokami uničil ruski eksplozivni dron.

Volodimir Zelenski se je preko videokonference pogovarjal z Donaldom Trumpom in evropskimi voditelji, pri čemer so razpravljali o povečanju pritiska na Rusijo. Zelenski je ponovno obtožil Rusijo, da zavlačuje srečanje med njim in Putinom. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker Madžarska in Slovaška še vedno kupujeta rusko nafto.

Poročilo navaja, da naj bi Ukrajina izgubila 1,7 milijona mož v vojni z Rusijo. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnem srečanju ruskega in ukrajinskega predsednika v Budimpešti. Rusija trdi, da so uničili ukrajinsko sabotažno skupino, ki je bila usposobljena v državah NATO, Lavrov pa je dejal, da so pogovori o varnostnih zagotovilih za Ukrajino brez Rusije nesmiselni.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov želi vključiti Kitajsko v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Medtem pa je ukrajinska vojska izvedla več napadov na ruski naftovod, ki povezuje Rusijo z Evropo, kar je povzročilo dvig cen nafte in obsodbo Slovaške.

V Italiji so aretirali 49-letnega ukrajinskega državljana Serhija K., ki naj bi bil eden od glavnih organizatorjev sabotaže plinovodov Severni tok 1 in 2 leta 2022. Aretacija je bila izvedena skoraj tri leta po sabotaži.

Analize kažejo, da se možnosti za mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo zmanjšujejo, saj obe strani nista pripravljeni na kompromise. Donald Trump je glede Ukrajine v štirih dneh spremenil svojo retoriko, kar je zmanjšalo upanje na njegovo posredovanje. Vladimir Putin izhaja kot zmagovalec iz trenutne situacije.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Donald Trump naj bi Ukrajino oborožil z močnim orožjem, medtem ko poziva Evropo, naj preneha kupovati rusko nafto. Poljski premier Donald Tusk se je odzval na Trumpovo zahtevo in izpostavil, da imajo težave le z dvema državama, pri čemer je ciljal na Slovaško in Madžarsko.

Vladimir Putin je izjavil, da bo Rusija tuje vojake, nameščene v Ukrajini, obravnavala kot legitimne tarče za uničenje, razen če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja in miru. Emmanuel Macron je dejal, da bo 26 držav poslalo mirovne sile v Ukrajino po sklenitvi mirovnega sporazuma, pri čemer naj bi ZDA kmalu potrdile podporo. Ukrajinski droni so ponovno napadli eno največjih ruskih rafinerij.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

Kremlj je odgovoril na ameriške grožnje z novimi sankcijami in zatrdil, da sankcije ne bodo spremenile ruskih dejanj v Ukrajini. Direktor češke obveščevalne službe BIS je izjavil, da Rusija želi razbiti češko družbeno povezanost in spodkopati zaupanje v institucije. Putin je predlagal ruski Dumi, da Rusija odstopi od Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. Medvedev pa je obtožil Finsko priprav na vojno in zahteval reparacije iz druge svetovne vojne.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je v Pekingu sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom. Medtem sta Vladimir Putin in Xi Jinping med kitajsko vojaško parado razpravljala o nesmrtnosti in o tem, kako jo doseči. Poročali so tudi, da imata Xi in Putin bolj privlačno pripoved.

Ruska ofenziva v Ukrajini naj bi poskušala obkoliti ukrajinske sile. Karol Nawrocki je zavrnil zakon o pomoči ukrajinskim državljanom, kar je povzročilo odzive, vključno z obsodbami Zbigniewa Boguckega, ki je zavrnil narekovanje s strani Ukrajine glede izenačevanja simbola Bandere z nacističnimi in komunističnimi simboli. Žukowska je ostro kritizirala Giertycha. Ruski mediji so se odzvali na Nawrockijevo veto, pri čemer so poudarjali ključne izjave predsednika. Objavljena je bila tudi informacija o stroških zdravljenja Ukrajincev za poljski proračun. Румен Петков je objavil video, ki namiguje na 335 ugrabljenih ukrajinskih otrok.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je poudaril, da se mora svet odločiti med vojno in mirom. Obenem je izjavil, da je preporod kitajske nacije neustavljiv. Med vojaško parado v Pekingu pa so Putina in Xija ujeli med pogovorom o presaditvah organov, kar je sprožilo različne komentarje.

Ukrajinska obveščevalna služba je v koordinaciji z vojsko trdila, da je izvedla neposreden napad na ključno črpališče naftovoda Družba v ruski regiji Brjansk. Medtem je Belorusija napovedala, da bo med skupnimi vajami Zapad-2025 blizu meje z EU in Natom vadila uporabo ruskih raket Orešnik, ki so sposobne nositi jedrsko orožje.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na stopnjevanje proti venezuelskemu predsedniku Maduru, pri čemer naj bi ciljale na energetski sektor in trgovino z narkotiki. Kot odziv na to je Venezuela napovedala znatno povečanje števila vojakov v obalnih državah z namenom boja proti trgovini z drogami. Ta poteza sledi napotitvi dodatnih desetih ameriških lovskih letal v Portoriko za izvajanje operacij proti narkokartelom.

V intervjuju za RT je venezuelski predsednik Nicolas Maduro izjavil, da je tretja svetovna vojna že začela. Obtožil je Združene države Amerike poskusov »kolonizacije« Venezuele, ki ima četrte največje zaloge plina na svetu. Maduro je tudi napovedal, da se bo boril proti vsakemu oboroženemu poskusu državnega udara. Ameriško obrambno ministrstvo naj bi preusmerilo fokus s Kitajske na grožnje v Latinski Ameriki.