APDEJT.si

Strokovnjaki za Bližnji vzhod napovedujejo skorajšnjo ponovitev vojne med Izraelom in Iranom. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je Irance pozval, naj protestirajo proti režimu in obljubil pomoč pri reševanju iranske krize z vodo po strmoglavljenju oblasti. Nekateri viri celo napovedujejo začetek vojne pred decembrom, morda že konec avgusta.

Avstralija je izgnala iranskega veleposlanika Ahmada Sadeghija, kar je prvi takšen primer v državi po drugi svetovni vojni. Razlog za izgon so obtožbe, da je iranski režim usmerjal antisemitske napade na judovske objekte v Sydneyju in Melbournu. Premier Anthony Albanese je dejal, da je Iran "prestopil mejo" in prekinil diplomatske vezi. Medtem je šef ZN za jedrsko energijo Rafael Grossi prejel 24-urno zaščito zaradi specifičnih groženj iranskih oblasti.

V Lizboni se je zgodila huda nesreča tramvajske vzpenjače Glória, priljubljene turistične atrakcije. Po poročanju CNN Portugal, ki se sklicuje na policijske vire, je v nesreči umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Vzpenjača je iztirila in trčila, več ljudi pa je ostalo ujetih v njej. Na kraju nesreče so prisotne reševalne službe.

Donald Trump se je znašel pod kritiko zaradi svoje imigracijske politike, ki bi lahko ovirala tuje investicije v ZDA. Republikanski kongresnik je pozval Elona Muska, naj priča pred odborom o njegovi vlogi v Trumpovi administraciji. FBI je bil pozvan, da poda izjavo o trditvah Mika Johnsona, da je bil Trump informant v nekem primeru. Senatni odbor za bančništvo je glasoval o imenovanju Stephena Mirana v Federal Reserve. Stacey Abrams je bila gostja na PBS, kar je izzvalo odzive glede pristranskosti.

Donald Trump je nadaljeval z odpuščanjem domnevno pristranskih uradnikov. Opozoril je Kanado, da bo ogrozila trgovinski sporazum z ZDA, če bo priznala Palestino kot državo. Domači časopis je kritiziral Kari Lake. Trump je prevzel največjo mrežo priseljenskih zaporov v zgodovini ZDA od svojega predhodnika Bidna.

ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa so zaostrile ukrepe proti Venezueli in Rusiji. Poročila kažejo na deportacije ruskih državljanov, ki so iskali zatočišče v ZDA, nazaj v Rusijo preko Egipta. Hkrati pa ZDA razmišljajo o vojaškem posredovanju v Venezueli pod pretvezo boja proti narkokartelom, pri čemer je bila omenjena celo možnost bombnih napadov in namestitev lovcev F-35 v Portoriku. Trump je obtožen širjenja lažnih novic o domnevnem napadu ameriške mornarice na venezuelsko ladjo, polno droge.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi povečanja števila kitajskih študentov v ZDA in poskusa odstavitve guvernerke Federal Reserve Lise Cook, kar je sprožilo nasprotovanje demokratov. Razkril je tudi idejo o preimenovanju Ministrstva za obrambo nazaj v Ministrstvo za vojno. Večina Američanov podpira njegovo zatiranje kriminala v Washingtonu, D.C. Izrekel je tudi opozorilo Evropi glede napadov na ameriška tehnološka podjetja in se odzval na polemiko okoli restavracije Cracker Barrel. Pojavljajo se tudi skrbi glede kadrovskih sprememb v Ministrstvu za pravosodje in posledične zamude pri obravnavi primerov vohunjenja.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je poudaril, da se mora svet odločiti med vojno in mirom. Obenem je izjavil, da je preporod kitajske nacije neustavljiv. Med vojaško parado v Pekingu pa so Putina in Xija ujeli med pogovorom o presaditvah organov, kar je sprožilo različne komentarje.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor, ki je razkril slabosti obrambe Nata, so ZDA in druge zahodne zaveznice izrazile zaskrbljenost. Norveška bo na Poljsko poslala bojna letala, razmišljajo pa tudi o dodatni pomoči. Incident je izpostavil potrebo po izboljšanju Natovih zmogljivosti za boj proti dronom.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pozval k »hitri širitvi« jedrskega orožja države, pri čemer je kot razlog navedel vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki bi lahko »zanetile vojno«. Kim Jong Un je obtožil Seul in Washington, da z manevri izražata pripravljenost na vojno, ter obljubil jedrsko širitev Severne Koreje.

V Nemčiji je odločitev vlade o delni ustavitvi izvoza orožja v Izrael prejela 83-odstotno podporo javnosti. Večina Nemcev poziva vlado k večjemu pritisku na izraelskega premierja Netanjahuja, 60 % pa jih podpira priznanje palestinske države. Opozicija, na drugi strani, kritizira kanclerja zaradi te odločitve, medtem ko desničarska AfD jo pozdravlja. Friedrich Merz je pri državnem razumu potegnil ročno zavoro in napovedal delno ustavitev orožja, ki v Gazi razkosava ljudi.

Pentagon se pripravlja na krepitev obrambe pred Kitajsko z različnimi pristopi. Enota za obrambne inovacije (DIU) načrtuje napotitev predstavnikov v številne zavezniške države, vključno s Tajvanom, da bi pospešili sodelovanje in razvoj novih tehnologij. Hkrati je Pentagon izvedel vajo, kjer so lovski piloti prejemali taktične ukaze od sistema umetne inteligence, kar kaže na integracijo naprednih tehnologij v vojaške operacije.

Donald Trump naj bi se približal koncu vojne v Ukrajini, kar je britanski premier pohvalil kot vodstveno potezo. Ukrajina je Trumpove izjave označila za izsiljevanje, pri čemer so poudarili, da je najprej potreben armistis, nato pa nadaljevanje pogajanj. Trump naj bi Ukrajini predlagal varnostna jamstva, podobna Natovim, vendar zunaj zavezništva, kar pa diplomat vir dvomi, da bi Putin odobril.

Ameriški uradniki so za CNN izjavili, da je ameriško bombardiranje plovila v bližini Venezuele prejšnji teden le začetek obsežnejših prizadevanj proti trgovini z drogami, ki bi lahko privedla do odstavitve Madura. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da se bo Venezuela zatekla k oboroženemu boju, če bodo ZDA začele vojaške akcije, ki ogrožajo njeno suverenost. Hkrati obstaja razkol v Trumpovem svetu glede Venezuele.

Donald Trump naj bi s svojimi carinami izvajal ekonomski pritisk na druge države, medtem ko naj bi se republikanci v ZDA naveličali Trumpovega popuščanja Vladimirju Putinu. Trump je tudi zanikal odgovornost za izraelski napad na Katar, rekoč, da je bila to odločitev Benjamina Netanjahuja.

Predsednik poljskega Inštituta za nacionalni spomin, Karol Nawrocki, je razkril nove podrobnosti svojega srečanja z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. V pogovoru naj bi se dotaknili odgovornosti za baltiške države in vzhodne meje Poljske. Nawrocki je nadaljeval svojo diplomatsko ofenzivo s srečanjem z italijanskim predsednikom v Rimu. Srečanje s Trumpom v Beli hiši 3. septembra je bilo osrednja točka njegovega obiska v ZDA.

Varnostni svet ZN je izrazil široko podporo Poljski glede incidenta z ruskimi droni, pri čemer so člani izrazili zaskrbljenost zaradi morebitne širitve ali zaostritve vojne v Ukrajini. Sikorski je izrazil dvom o ruskih pojasnilih glede kršitve zračnega prostora. Žandarmerija je v Mazoviji našla skrivnostni objekt in sprožila preiskavo.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je na slovesnosti v Pjongjangu nagradil vojake, ki so se vrnili iz Ukrajine, z državnimi nazivi "herojev", poroča državna tiskovna agencija KCNA. Hkrati je Kim Jong-un redko priznal bojne izgube severnokorejskih vojakov, ki so se borili za Rusijo v regiji Kursk v Ukrajini. Izrazil je sožalje družinam umrlih in poudaril, da ga "boli srce" zaradi padlih borcev.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju, v katerem so bili ubiti uradniki Hamasa, je Turčija okrepila zračne patrulje nad Sirijo in Irakom. Hkrati naj bi Katar pritiskal na arabske države, ki imajo veleposlaništva v Izraelu, da jih zaprejo, kot diplomatski odgovor na napad.

Po eksploziji drona na polju koruze v Osinah na Poljskem se je oglasil generalni sekretar Nata Mark Rutte. Poudaril je, da je Nato v tesnem stiku s Poljsko glede incidenta in da aktivno sodelujejo s poljskimi kolegi pri preiskavi dogodka.

Kolumbijo sta pretresla dva napada z eksplozivom, usmerjena proti policijskemu helikopterju in letalski bazi. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 18 ljudi, več kot 60 je ranjenih. Kolumbijska vlada je za napada obtožila Estado Mayor Central (EMC), glavno disidentsko skupino FARC.

Avstralski premier Anthony Albanese je sporočil, da je iranska vlada odgovorna za najmanj dva antisemitska napada v Melbournu in Sydneyju, usmerjena proti sinagogi in podjetju, ki dobavlja košer hrano. Avstralska obveščevalna služba ASIO je potrdila, da so iranske oblasti verjetno vpletene v več napadov. Zaradi tega je Avstralija izgnala iranskega ambasadorja Ahmada Sadeghija in prekinila diplomatske odnose z Iranom, kar je prvi takšen ukrep po drugi svetovni vojni. Iranska revolucionarna garda je bila uvrščena na seznam terorističnih organizacij.

V luči nedavnih ameriških racij v Karibskem morju, v katerih je bilo ubitih enajst domnevnih preprodajalcev mamil, je venezuelski predsednik Nicolás Maduro opozoril, da je država pripravljena preiti iz politične v fazo oboroženega boja, če bo napadena. Hkrati je pozval ameriško vlado k deeskalaciji, saj opozarja pred 'vojaškim spopadom velikega obsega'.

Nicolás Maduro je odredil priprave na domnevno ameriško invazijo, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump v sklopu prizadevanj za zajezitev trgovine z drogami ob venezuelsko obalo napotil tri vojaške ladje. ZDA so tudi ponudile 50 milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Madura.

Švedska agencija za transport je sporočila, da se je število incidentov z motnjami v sistemih za globalno navigacijo, kot je GPS, nad Baltskim morjem močno povečalo od leta 2023. Motnje se pojavljajo skoraj vsakodnevno, za kar Švedska krivi Rusijo. Povečane motnje predstavljajo resno grožnjo varnosti zračnega prometa v regiji.

Izrael naj bi izvedel zračni napad na jemensko prestolnico Sana, kar so poročali mediji pod nadzorom Hutijev. Poleg tega naj bi Izrael izvedel natančen zračni napad na ozemlju Katarja, usmerjen proti vodstvu Hamasa, s ciljem odstranitve ključnih političnih in finančnih osebnosti te teroristične skupine. Operacija v Katarju naj bi predstavljala drzno potrditev izraelske strateške doktrine.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi odločitve o uporabi Nacionalne garde v Washingtonu, D.C. Poleg tega je Trumpova administracija začela Pentagon označevati kot Ministrstvo za vojno, čeprav uradna sprememba imena ni bila izvedena. Trump je tudi izrazil željo, da bi prihodnje srečanje G20 gostil v svojem klubu na Floridi.

Pritožbeno sodišče v New Yorku je razveljavilo več kot 500 milijonov dolarjev vredno denarno kazen, ki je bila naložena Donaldu Trumpu v primeru civilne prevare, pri čemer je sodišče kazen označilo za "pretirano". Trump je razglasil "popolno zmago", medtem ko je generalna državna tožilka Letitia James napovedala pritožbo. Razveljavitev kazni je sprožila vrsto odzivov, vključno s kritikami na račun Jamesove in sodnika Arthurja Engorona, ki so ju obtožili političnega lova na čarovnice. Hkrati so se pojavile skrbi glede Trumpovih izjav o ruski invaziji na Ukrajino in njegovih načrtih za patruljiranje ulic Washingtona z vojsko in policijo. JD Vance se je znašel pod plazom kritik zaradi hvaljenja Vladimirja Putina.

Robert Wilkie je izjavil, da bo Trump v prihodnjih tednih še bolj agresiven v boju proti trgovini z drogami. Guverner Georgie Brian Kemp je napovedal, da bo v Washington, D.C., poslal več kot 300 pripadnikov Nacionalne garde za podporo Trumpovi uporabi zveznih sil. Dolgoletna preiskava je razkrila, da je Kitajska morda ukradla podatke skoraj vsakega Američana, vključno s Trumpom. Stephen K. Bannon je dejal, da je Kitajska eksistencialna grožnja in pozval k takojšnji ločitvi od nje.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je izjavil, da je po tem, ko je libanonska vlada začela z razoroževanjem Hezbolaha, na vrsti Izrael, da spoštuje sporazum o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen novembra lani. Medtem pa vodja Hezbolaha, Naim Qassem, opozarja libanonsko vlado pred nadaljevanjem načrtov za razorožitev. Strokovnjaki v Libanonu se bojijo novih izraelskih napadov, če načrt ne bo uspel.

Donald Trump je pozval Hamas, da izpusti vseh 20 talcev, medtem ko se Izrael pripravlja na morebitno popolno prevzetje Gaze. Hkrati je Trump ponudil pomoč Mehiki pri spopadanju s kriminalom, rekoč, da je mehiški predsednik 'prestrašen', da bi sprejel ameriško vojsko. Trump je dejal, da je že ponudil napotitev vojske, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.

Administracija ZDA se pripravlja na obsežno projekcijo sil v Latinski Ameriki in na Karibih. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) bo napotilo 4.000 marincev in mornarjev, da bi se borili proti narkoterorističnim kartelom. Cilj te poteze je okrepiti obrambo poloble in odvračati ali omejiti kitajsko aktivnost.

Rusija krepi svoj vpliv v Siriji s podporo Turčije, s čimer ponovno prevzema pomembno vlogo na Bližnjem vzhodu. Hkrati potekajo pogovori med Sirijo in Izraelom o varnostnem sporazumu, ki bi lahko vključeval umik Izraela iz varovalnega območja. To se dogaja po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega predsednika Bašarja al-Assada v islamistični ofenzivi, nakar je Izrael poslal vojake na območje pod nadzorom ZN.

Vodja Hezbollaha, Naim Qassem, je opozoril, da bo Libanon doživel destabilizacijo, smrt in uničenje, če se bo vlada odločila razorožiti Hezbolah, veliko šiitsko milico, ki jo podpira Iran. Qassem je izjavil, da v Libanonu ne bo življenja, če bodo Hezbolahu odvzeli orožje.

Netanjahu je izjavil, da izraelske oblasti razpravljajo o 'kreativnih načinih' za osvoboditev talcev, ker se Hamas ne želi ukloniti. Vodja AfD, Tino Chrupalla, je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja 'zločine'. Friedrich Merz (CDU) je branil odločitev o prekinitvi določenega izvoza orožja v Izrael, medtem ko je Söder temu nasprotoval.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Jong-una izvedla testiranje dveh posodobljenih protiletalskih raket, ki naj bi bile sposobne prestrezati tako drone kot tudi manevrirne rakete. Testiranje je potekalo med skupnimi vojaškimi vajami ZDA in Južne Koreje. Hkrati je Južna Koreja poročala o streljanju na meji s Severno Korejo.

Obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Veliki Britaniji se je znašel v neprijetni situaciji zaradi povezav britanskega veleposlanika z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Poleg tega je ameriška tajna služba priznala varnostno kršitev na Trumpovem igrišču za golf v Virginiji, kjer je član kluba nosil napolnjeno pištolo, ki je ni zaznal ročni detektor kovin. Incident se je zgodil med Trumpovim obiskom igrišča.

Izrael je zaskrbljen zaradi povečanega vojaškega sodelovanja med Iranom in Kitajsko, zlasti glede proizvodnje raket zemlja-zemlja. Po poročilu časnika Yedioth Ahronoth, izraelske oblasti pozorno spremljajo to sodelovanje, ki bi lahko vplivalo na regionalno varnost.

Nove podrobnosti razkrivajo, da je predsednik Trump pripravljen uporabiti vse elemente ameriške moči proti Nicolasu Maduru, ki ga obtožuje narkoterorizma, da bi ustavil dotok drog v ZDA. Proti Venezueli so napoteni trije ameriški raketni rušilci.

Švedska bo gostila logistično poveljstvo zveze NATO v Enköpingu, severozahodno od Stockholma. Namen te baze je podpora premikom vojakov v severni Evropi. Prisotnost zveze NATO v državi krepi varnost in odvračanje.

V intervjuju za RT je venezuelski predsednik Nicolas Maduro izjavil, da je tretja svetovna vojna že začela. Obtožil je Združene države Amerike poskusov »kolonizacije« Venezuele, ki ima četrte največje zaloge plina na svetu. Maduro je tudi napovedal, da se bo boril proti vsakemu oboroženemu poskusu državnega udara. Ameriško obrambno ministrstvo naj bi preusmerilo fokus s Kitajske na grožnje v Latinski Ameriki.

Članki obravnavajo različne teme, od pomembnosti strategije nacionalne obrambe ZDA in izzivov pri njeni implementaciji do kritik na račun nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na univerze glede antisemitizma in splošnega "cringea", ki ga povzroča njegovo delovanje. Poudarjena je potreba po ustrezni strategiji nacionalne obrambe v času zunanjepolitičnih izzivov, obremenjenega obrambnega sektorja in hitrega tehnološkega napredka. Wall Street Journal je kritiziral Trumpa zaradi pritiskov na Harvardsko univerzo glede antisemitizma.

Združene države Amerike pošiljajo deset bojnih letal F-35 v Portoriko, da bi okrepile boj proti narkokartelom na Karibih. Ta poteza, ki jo je napovedal predsednik Donald Trump, sledi naraščajočim napetostim glede boja proti trgovini z drogami v regiji. Poleg letal bo nameščenih tudi sedem vojnih ladij, jedrska podmornica in 4.500 vojakov, kar kaže na resnost ameriškega pristopa k zatiranju te problematike.

Vpliven republikanec je nepričakovano pohvalil demokrata. Hkrati so podatki FBI razkrili, da se Washington sooča s hudo krizo kriminala, zlasti z visokim porastom umorov, kar je v nasprotju z zanikanjem demokratov.

Češka republika je razglasila beloruskega diplomata, ki je delal za tajno službo, za persono non grata in mu ukazala, da mora v 72 urah zapustiti državo. Po navedbah ministrstva za zunanje zadeve je varnostno-obveščevalna služba (BIS) skupaj z drugimi evropskimi obveščevalnimi službami razbila belorusko vohunsko mrežo v državi.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na stopnjevanje proti venezuelskemu predsedniku Maduru, pri čemer naj bi ciljale na energetski sektor in trgovino z narkotiki. Kot odziv na to je Venezuela napovedala znatno povečanje števila vojakov v obalnih državah z namenom boja proti trgovini z drogami. Ta poteza sledi napotitvi dodatnih desetih ameriških lovskih letal v Portoriko za izvajanje operacij proti narkokartelom.

Dmitrij Medvedjev je obtožil evropske politike, da poskušajo preprečiti prizadevanja Združenih držav Amerike za rešitev konflikta v Ukrajini. Poleg tega je Kijev obtožen rekrutiranja članov iz mehiških in kolumbijskih narko kartelov za boj na svoji strani. Medvedjev trdi, da so ukrajinske oblasti šle celo tako daleč, da so povabile plačane morilce iz latinskoameriških narko kartelov, da se borijo na njihovi strani.

Medtem ko dewereldmorgen.be poroča, da mora Rusija doseči svoje cilje v zvezi z Aljasko, nemški kancler Merz na X izraža zaskrbljenost zaradi ogrožanja evropske varnosti s strani Rusije. Poudarja, da Evropa ne bo sprejela miru, ki bi nagrajeval rusko agresivnost, in se zavzema za tesen dialog z ZDA. Po drugi strani pa freedert.online opozarja, da bi si Evropa prizadevala za Aljasko, kar bi lahko ponovilo scenarij Sueza, kjer je Evropa po drugi svetovni vojni izgubila nadzor nad Sueškim prekopom.

Venezuela se sooča z mednarodnim pritiskom zaradi dejanj ZDA, vendar si hkrati pridobiva močno mednarodno podporo. Ekonomist Luciano Vasapollo poudarja, da ta pritisk ne izolira Venezuele, temveč spodbuja solidarnost po vsem svetu. Komunistične partije Latinske Amerike, vključno s Komunistično partijo Venezuele (PCV), ostro obsojajo agresijo Trumpove administracije proti Venezueli.

Nova strategija ameriškega obrambnega ministrstva, Pentagon, kaže na spremembo smeri, pri čemer se ZDA osredotočajo na nacionalno varnost in varnost zahodne poloble. Po navedbah osnutka Nacionalne obrambne strategije, ki jo je pripravila Trumpova administracija, naj bi imela prednost notranja varnost in Latinska Amerika. Dokument določa glavne smernice za politike obrambnega ministrstva.