APDEJT.si

Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Rusija je z odobritvijo Vladimirja Putina v vojno v Ukrajini rekrutirala več kot 180.000 zapornikov, vključno z morilci in posiljevalci. Zaradi možnosti dobave raket Tomahawk Ukrajini, naj bi se Rusija že pripravljala na odgovor, ki bo vključeval jedrsko orožje. Paul Craig Roberts ocenjuje, da se bo konflikt med Zahodom in Rusijo reševal z vojno, ki bi lahko ušla izpod nadzora.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.

Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali v Bruslju, da bi razpravljali o povečanju izdatkov za obrambo in nadaljnji podpori Ukrajini. Srečanje je potekalo v luči nedavnih ruskih vdorov v evropski zračni prostor, o katerih so ministri prav tako razpravljali. Generalni sekretar Nata je poudaril pomen enotnosti in solidarnosti znotraj zavezništva.

Hamas je branil javne usmrtitve Palestincev, kar je sprožilo mednarodno obsodbo in ogrozilo mirovna pogajanja z Izraelom. Skupina Hamas in Islamski džihad zavračata razorožitev, s čimer kljubujeta načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Victor Hanson ocenjuje, da sta administraciji Bidna in Obame na Bližnjem vzhodu spodleteli, saj naj bi sprejemali nasprotne ukrepe od Trumpovih, ki so pripeljali do prekinitve ognja. Švedski vir poroča, da je Trumpov mirovni sporazum spodletel, Hamas pa prevzema nadzor in usmrčuje nasprotnike.

Podcast Duran je kritičen do Rusije in njenega vodstva, češ da preveč prenaša domnevne prevare Trumpove administracije. Medtem naj bi kralj Charles imel ključno vlogo pri spreminjanju stališča nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini, poroča britanski The Telegraph, ki se sklicuje na izjave Andrija Jermaka, vodje ukrajinskega predsedniškega urada.

Poljski premier Donald Tusk zavrača izročitev ukrajinskega državljana Vladimirja Z., ki je osumljen terorističnega napada na plinovod Severni tok, Nemčiji, kljub evropskemu nalogu za prijetje. Tusk je dejal, da to ni v interesu Poljske. Visoki varnostni uradnik je poleg tega zahteval ustavitev nemške preiskave o sabotaži plinovoda Severni tok.

Donald Trump je prispel v Izrael, kjer se bo srečal z osvobojenimi talci, nagovoril Kneset in se udeležil vrha o Gazi v Šarm el Šejku v Egiptu. Medtem je izraelski veleposlanik v Bolgariji sporočil, da je med ubitimi talci, katerih posmrtne ostanke Izrael pričakuje, tudi bolgarsko-izraelski državljan Sahar Baruh.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je sporazum IAEA s Kairom razglasil za ničnega, pri čemer se je skliceval na evropske "hitre" sankcije in izraelske zračne napade, ki jih podpirajo ZDA. Hkrati se povečujejo skrbi, da bi Izrael lahko napadel Iran pred ZDA. Opazovalci spremljajo podobne znake kot pred 12-dnevno vojno med državama, kar povečuje strah pred morebitnim novim konfliktom.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Po poročilih, mirovni načrt, o katerem se pogajajo v Ženevi, predvideva, da se Nato ne bo širil, Ukrajina ne bo postala članica zavezništva, ZDA in Rusija pa bosta podaljšali sporazume o jedrski kontroli in razorožitvi. Nekateri načrti celo odražajo zahteve Moskve glede varnostnih vprašanj in širitve Nata.

Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili vsi preživeli talci izpuščeni, kar je ključni del mirovnega načrta. Dogodek pomeni zaključek dolgega obdobja negotovosti in trpljenja za družine in prijatelje talcev.

Evropski poslanec Danilo Della Valle je med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu pozval Ursulo Von Der Leyen, naj pošlje svoje otroke v vojno. Medtem NATO razmišlja o oboroženem odgovoru na ruske provokacije in hibridno vojno v vzhodni Evropi. Rusija obtožuje Moldavijo, da postaja dobaviteljska baza za Kijev, ukrajinski predsednik Zelensky pa je preložil regionalne volitve, kar opozicija označuje za avtoritarnost. Razprava poteka tudi o vlogi Nizozemske in Belgije pri omejevanju Rusije, medtem ko Gábor Stier intervjuva Vladimirja Putina o vizijah preoblikovanja sveta.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Po poročanju FOX News je Donald Trump posvaril Vladimirja Putina po ruskih testiranjih novih raket. Trump je poudaril, da imajo ZDA jedrsko podmornico, stacionirano blizu ruske obale. Ruski mediji so medtem poročali o uspešnem testiranju jedrske križarne rakete Burevestnik z neomejenim dosegom, kar naj bi bil odgovor na grožnje s strani ZDA.

Po srečanju med Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v ZDA ostaja vprašanje o dobavi preciznih raket Tomahawk Ukrajini odprto. Trump ni dal jasne zaveze, niti ni prošnje zavrnil. Grški mediji poročajo, da sta oba voditelja po srečanju poslala ločena sporočila, pri čemer je Trump poudaril, da je čas za prekinitev spopadov in dosego dogovora, medtem ko ZDA ne želijo stopnjevanja konflikta.

Razkrit je bil domnevni načrt Hamasa v Evropi za napad na Jude. ZN so odobrili mednarodne sile v Gazi, Nemčija pa je odobrila dobavo orožja Izraelu. Varnostni svet ZN je glasoval za načrt za Gazo z mednarodnimi silami, na kar se je Izrael odzval z ostro kritiko, Hamas pa je načrt zavrnil. Grozi nadaljnja eskalacija.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Velika Britanija je Rusijo opozorila po odkritju ruske vohunske ladje Yantar v bližini britanskih voda severno od Škotske. Britanski obrambni minister John Healey je dejal, da je plovilo z laserji poskušalo oslepiti pilote Kraljevih zračnih sil, ki so jo nadzorovali, in dodal, da je Velika Britanija pripravljena ukrepati proti vsakršnim vdorom v njeno ozemlje.

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.

Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.

Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.

Trump je odobril prikrite operacije Cie v Venezueli. Srečanje med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši ni prineslo pričakovanih rezultatov za Kijev, saj Zelenski ni dobil zagotovila o dobavi raket Tomahawk. Tusk je po srečanju Trump-Zelenski pozval EU k ukrepanju.

Donald Trump je na Fox News napovedal, da naj bi bili talci, ki jih Hamas drži od 7. oktobra 2023, tako živi kot mrtvi, izpuščeni do ponedeljka. Hkrati so voditelji EU pozdravili sporazum o prekinitvi ognja na Bližnjem vzhodu, ki ga je predlagal Trump.

Generalni sekretar NATO Mark Rutte je poudaril vojaško premoč zveze NATO nad Rusijo, kljub temu pa se nadaljujejo prizadevanja za dodatno oboroževanje. Medtem strokovnjaki opozarjajo na možnost ruskega napada na NATO, pri čemer naj bi bil Estonija prva na udaru že leta 2028. Opozorila temeljijo na domnevnih težnjah Vladimirja Putina po obnovi Sovjetske zveze in prevzemu nadzora nad Evropo.

NATO je v ponedeljek na Nizozemskem začel svoje letne jedrske vojaške vaje z imenom "Steadfast Noon". Namen vaj je po trditvah zveze NATO poslati "jasno sporočilo vsakemu potencialnemu nasprotniku", medtem ko generalni sekretar zavezništva poudarja, da so te vaje nujne za ohranjanje jedrske odvračalne sposobnosti. Vaje potekajo v ozadju naraščajoče protiruske histerije v zahodnoevropskih državah.

Scott Ritter, nekdanji inšpektor ZN za orožje, je v oddaji Judging Freedom z Andrewom Napolitanom izrazil zaskrbljenost glede trenutnega geopolitičnega položaja in prihodnosti zveze NATO. Ritter opozarja na notranje težave in zunanje pritiske, ki bi lahko vodili v razpad zavezništva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA opozoril, da bi dobava raket Tomahawk Ukrajini trajno poslabšala odnose med državama. Rusija poudarja, da so te rakete sposobne nositi jedrske konice, kar bi pomenilo resno stopnjevanje konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pohvalil prizadevanja Donalda Trumpa pri reševanju kriz in izrazil upanje v nadaljnje sodelovanje. Izjavil je, da ne ve, ali si Trump zasluži Nobelovo nagrado, vendar meni, da si Trump prizadeva. Hkrati je Putin napovedal, da Rusija razvija nove generacije jedrskega orožja in omalovaževal pomen morebitne ukinitve sporazuma o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriške obrambne industrije, med drugim s proizvajalci sistemov Patriot in raket Tomahawk, ki jih Kijev zahteva. Predsednik naj bi se srečal tudi s šefom Bele hiše in se pogovarjal o dobavi orožja.

Po poročanju active news.ro naj bi se predsednika Donald Trump in Vladimir Putin srečala 15. avgusta, po Trumpovi morebitni vrnitvi v Belo hišo januarja 2025. Gazeta do Povo pa poroča, da se je Trump srečal tudi z Zelenskim v Beli hiši, kjer so razpravljali o vojni v Ukrajini in morebitni dobavi raket Tomahawk.

Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Objavljeni so bili članki ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Poročajo o travmi izraelske družbe in judovske diaspore. Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Pojavljajo se tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju dogodkov in morebitnem ponovnem pojavu Hannibalovega direktiva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na Valdajskem diskusijskem klubu v Sočiju zanikal načrte o napadu na NATO in označil razprave o ruski agresiji proti Zahodu za neutemeljene. Poudaril je, da Rusija ne želi napasti Nata in da Zahod izkorišča percepcijo ruske grožnje za krepitev lastne moči. Kritiziral je tudi zahodno cenzuro mnenj in spomnil, da ta ni delovala niti v Sovjetski zvezi.

V Washingtonu, D.C., so potekali pro-palestinski protesti med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pri takratnem predsedniku Donaldu Trumpu. Protestniki so pozivali k končanju izraelsko-hamasovske vojne v Gazi. Hkrati naj bi Trump in Netanjahu pripravljala načrt za končanje omenjene vojne, ki pa ga spremljajo številne težave.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Evropska unija podpira morebitno srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, če bo to prispevalo k miru. Osebne sankcije proti Putinu mu ne preprečujejo vstopa v EU, saj se sankcije nanašajo na njegovo premoženje, ne pa na gibanje. V Franciji pa je bil preprečen atentat na Vladimirja Ossetčkina, Putinovega kritika, pri čemer so bili aretirani štirje osumljenci.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Evropska komisija predlaga, da se del zamrznjenega ruskega premoženja, ocenjenega na 140 milijard evrov, uporabi za nakup orožja in streliva za Ukrajino. Medtem je komisija priznala, da let predsednice Ursule von der Leyen v Bolgarijo v začetku septembra ni bil žrtev ruske sabotaže, saj je letalo varno pristalo s pomočjo sistema za instrumentalno pristajanje.

Estonija je začasno zaprla cesto, ki poteka skozi ruski teritorij, zaradi povečane aktivnosti ruskih obmejnih enot. Ukrajinske sile pa so napadle rusko mesto Belgorod blizu meje z bojnimi droni. Hkrati Evropska unija s pomočjo Ukrajine razvija robotski napadalni kompleks, namenjen napadom na Rusijo, in gradi 'dron steno' za zaščito pred rusko agresijo.