APDEJT.si

Romunska vojska je dvignila dve letali F-16, potem ko je Rusija izvedla obsežen napad z droni na civilno infrastrukturo v bližini mesta Ismail v Ukrajini, blizu romunske meje. Napad se je zgodil v noči s 5. na 6. avgust.

Nemčija bo Ukrajini dobavila dva sistema zračne obrambe Patriot, potem ko je dosegla dogovor z Združenimi državami. Dobava vključuje dodatne lansirne naprave Patriot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče število ruskih napadov z droni in raketami na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je razkril, da se ukrajinske sile v Harkovu ne soočajo samo z ruskimi enotami, temveč tudi s plačanci iz različnih azijskih in afriških držav. Novi zahodni in proukrajinski analitiki vidijo malo pozitivnega za Ukrajino, saj se ruska vojaška moč še naprej krepi.

Propalestinski aktivisti so protestirali pred pisarno poslanke Rayner z transparentom "Ne oborožujte Izraela". Kraljeva opera je zaradi kampanje aktivistov in zaposlenih odpovedala načrtovano produkcijo v Izraelu. Aktivistka Audrey White je spregovorila o svoji aretaciji in varščini zaradi propalestinskega protesta, ki ga je označila za 'kafkaesque'.

Članek na Jungewelt.de opozarja na visoko tveganje jedrske vojne in poudarja pomen Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo Združeni narodi predlagajo kot novo normo za jedrsko razorožitev. Pozivajo Nemčijo, da podpre in okrepi ta sporazum s pristopom. Medtem pa članek na Arbejderen.dk poroča, da večina strank v danskem parlamentu nasprotuje podpisu prepovedi jedrskega orožja ZN, saj naj bi NATO to preprečeval. Pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja je podpisalo 94 držav.

Napovedi finančnega analitika Martina Armstronga o skorajšnji jedrski vojni so se okrepile z zaostritvijo retorike med ZDA in Rusijo. Hkrati so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo domnevni poskus državnega udara proti Donaldu Trumpu, za katerega naj bi bila odgovorna Hillary Clinton in drugi. ZDA naj bi poslale Steva Witkoffa v Moskvo z ultimatim Rusiji.

Danska, Švedska, Norveška in Nizozemska so napovedale, da bodo od ZDA kupile orožje za Ukrajino v vrednosti 1 milijarde dolarjev. Danska bo prispevala 500 milijonov dolarjev, kar bodo izenačile druge države. Poleg tega so Norveška, Švedska in Danska obljubile dodatnih 500 milijonov dolarjev pomoči za dobavo orožja ameriške izdelave Ukrajini.

Iran je izjavil, da bo Združene države Amerike smatral za odgovorne za napade na svoja jedrska mesta v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Teheran tudi zavrača neposredne pogovore z Washingtonom. Iranske oblasti pričakujejo, da bodo ZDA odgovarjale in plačale odškodnino za napade na iranska jedrska mesta. ZDA naj bi 22. junija napadle ključne iranske jedrske objekte.

Ukrajinski napad z droni je povzročil velik požar v ruskem skladišču nafte blizu Sočija. Medtem sta si ameriški predsednik in nekdanji ruski predsednik izmenjala verbalne grožnje o morebitnih jedrskih napadih v luči vojn v Iranu in Ukrajini, zaradi česar so ZDA napotile jedrske podmornice.

Združene države Amerike širijo svojo vojaško prisotnost na Korejskem polotoku z ustanovitvijo dodatne elitne letalske enote blizu demilitariziranega območja. Ta poteza je očitno odgovor na nedavno izjavo Pjongjanga, da se bodo pogajali le, če ZDA opustijo zahtevo po denuklearizaciji. Pentagon je sporočil, da želijo s tem povečati svoje bojne zmogljivosti v primeru, da odvračanje ne bo uspešno.

Rusija je sporočila, da se ne bo več držala enostranskega moratorija glede nameščanja raket kratkega in srednjega dosega. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da se Rusija ne čuti več zavezano spoštovati moratorij zaradi dejanj Zahoda, ki po njihovem mnenju ogrožajo Rusijo. ZDA so odstopile od ustreznega sporazuma leta 2019.

Avstralija bo za 6 milijard ameriških dolarjev kupila 11 naprednih fregat razreda Mogami, ki jih izdeluje japonska družba Mitsubishi Heavy Industries. Ta poteza naj bi okrepila avstralsko mornarico in izboljšala njeno sposobnost projekcije moči v Pacifiku, predvsem kot odgovor na naraščajočo pomorsko moč Kitajske. Posel predstavlja največji japonski izvoz obrambne opreme po drugi svetovni vojni.

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.

Francija in Združene države Amerike so okrepile svoj vojaški pritisk na Venezuelo. Medtem ko je Trump napotil nove vojaške ladje ob obalo Venezuele, se je francoski imperializem pridružil tej vojaški operaciji s svojo vojaško prisotnostjo na Antilih. Italijansko poglavje Antifašistične internacionale zavrača ustrahovanje Trumpove administracije proti Venezueli in zlasti namestitev raketne križarke Lake Erie in jedrske podmornice za hitri napad v Karibih.

Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.

Izraelske zračne sile naj bi izvedle obsežne napade v Jemnu, usmerjene v likvidacijo visokih vojaških in političnih voditeljev gibanja Huti, ki ga podpira Iran. Hkrati so poročali o izraelskih napadih v Siriji. Ti vojaški posegi zunaj Palestine predstavljajo stopnjevanje izraelskih operacij, ki presegajo obseg po vojni z Iranom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal uvedbo desetmesečne prostovoljne vojaške službe za mlade med 18. in 19. letom. Prostovoljci bodo služili izključno na ozemlju Francije, vključno z njenimi čezmorskimi ozemlji. Macron je poudaril potrebo po pripravljenosti države na naraščajoče grožnje, kar je del prizadevanj za okrepitev francoskih oboroženih sil.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Vladimir Putin je ponovil, da je sklenitev mirovnega sporazuma z Ukrajino trenutno "pravno nemogoča", vendar je Rusija zainteresirana za dogovor s Kijevom v prihodnosti. Putin je ponovno poudaril svoje pogoje za prekinitev ognja, ki vključujejo umik ukrajinskih sil s celotnega spornega ozemlja Donbasa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je podpisal odločbo, ki dovoljuje prisotnost tujih vojaških enot držav članic Nata na poljskem ozemlju. Ta poteza je del operacije 'Eastern Sentry', katere cilj je okrepiti obrambne zmogljivosti Poljske. Medtem nekateri viri poročajo, da bi ta vojaška prisotnost lahko bila povezana s pripravo na morebitno intervencijo Nata v Ukrajini.

Napovedana je Global Sumud Flotilla z več kot 50 ladjami, ki bo poskušala prebiti izraelsko blokado Gaze in dostaviti humanitarno pomoč. Organizacija Reporterji brez meja in številni mediji pozivajo k ustavitvi pobijanja novinarjev v Gazi in omogočitvi dostopa tuje novinarske ekipe. Strokovnjaki ZN poročajo o prisilnih izginotjih Palestincev v centrih za razdeljevanje pomoči v Gazi. Izraelske sile so nadaljevale z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 71 Palestincev. António Guterres je obsodil izraelsko obleganje Gaze in opozoril na uničujoče posledice za civiliste.

Ameriški bombnik B-52 je prejšnji teden znova letel blizu venezuelske obale, kar kaže na redno aktivnost bombnikov ZDA. To se dogaja v času groženj o spremembi režima, ki ciljajo na predsednika Nicolása Madura. Tovrstni leti se izvajajo približno enkrat na teden.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.

Pričakovanja glede ponovnega zagona francosko-nemškega sodelovanja so negotova zaradi politične nestabilnosti in nesoglasij. Friedrich Merz, nemški kancler, se je srečal s francoskim predsednikom Macronom v Toulonu, vendar se zdi, da je Merz bolj naklonjen transatlantskemu partnerstvu kot pa evropskemu povezovanju. Med državama obstajajo tudi napetosti glede razvoja novega super lovca, pri čemer Nemčija obtožuje francosko obrambno industrijo blokiranja projekta, ki naj bi Evropi omogočil neodvisnost od Združenih držav.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave Donalda Trumpa, da bi morale članice Nata, če je potrebno, sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Rutte je tudi napovedal stalen pritok ameriškega orožja v Ukrajino, ki ga bodo financirale zavezniške države. Te izjave prihajajo v času, ko se povečujejo napetosti med Natom in Rusijo, ter ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.

Ruska vojska je sporočila, da je v delti Donave uničila ukrajinsko izvidniško ladjo z brezpilotnim plovilom. Medtem naj bi Norveška Ukrajini pomagala v vojni proti ruski Črnomorski floti, in sicer z obveščevalnimi podatki, opremo in usposabljanjem. Nemška vlada pa ocenjuje, da korupcija in domnevna vpletenost v sabotažo Severnega toka ne vplivata na pomoč Ukrajini.

Češka bo v nekaj urah v odgovor na prošnjo Poljske poslala helikoptersko enoto za posebne operacije, ki jo sestavljajo trije helikopterji Mi-171Š. Obrambna ministrica Jana Černochová je v nedeljski televizijski oddaji sporočila, da bo v enoti do 150 vojakov, ki bodo v tujini ostali največ tri mesece.

Madžarski zunanji minister je na sedežu Združenih narodov v New Yorku izrazil stališče, da obstaja povezava med množičnimi migracijami in terorizmom. Poudaril je, da države, ki sprejemajo veliko število migrantov, pogosto uporabljajo teroristično grožnjo kot izgovor za obsežnejši nadzor nad svojim prebivalstvom. Madžarska vlada ne želi spremeniti svoje migracijske politike.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ukazal vojski, da območje ob meji z Egiptom razglasi za zaprto vojaško območje. Ta ukrep je odgovor na naraščajočo grožnjo tihotapljenja orožja s pomočjo dronov. Spremenjena so tudi pravila uporabe sile na tem območju.

Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.

Plovila "Global Sumud Flotilla", namenjena Gazi, so bila v Sredozemskem morju napadena z droni, medtem ko se izraelska vlada pripravlja na vojaško operacijo proti humanitarnim delavcem. Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil izraelski napad na prostovoljno humanitarno floto v mednarodnih vodah ob obali Grčije, ki je bila namenjena dostavi pomoči Gazi. Italija je poslala mornariško plovilo v podporo floti.

Severnoameriško poveljstvo zračnih sil (NORAD) je v sredo v identifikacijskem območju zračne obrambe Aljaske prestreglo štiri ruska letala. Ameriška vojska je nadzirala dva ruska bombnika Tu-95 in dva lovca Su-35, ko so leteli blizu Aljaske, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti med Zahodom in Rusijo.

Kampanja proti trgovini z orožjem (CAAT) zahteva, da vlada Združenega kraljestva prepove izraelskim podjetjem in delegatom udeležbo na sejmu orožja DSEI (Defence and Security Equipment International), ki bo septembra potekal v Londonu. Aktivisti menijo, da bi udeležba Izraelcev lahko pomenila prisotnost potencialnih vojnih zločincev na sejmu.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

Novo poročilo ameriške komisije za gospodarski in varnostni pregled med ZDA in Kitajsko opozarja, da kitajski predsednik Xi Jinping dela na izgradnji "alternativnega svetovnega reda", ki bi bil osredotočen na Peking in podprt s strani avtoritarnih partnerjev, kot so Rusija, Iran in Severna Koreja. Komisija je v svoji oceni, ki obsega 700 strani, predstavila to opozorilo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je pred odhodom na Generalno skupščino Združenih narodov napovedal, da Izrael ne bo dovolil obstoja neodvisne palestinske države. Njegova izjava je sprožila proteste na letališču v Tel Avivu, kjer so ga pričakali protestniki. Netanyahu je tudi napovedal, da bo v svojem govoru na ZN obsodil zahodne države, ki so priznale Palestino kot neodvisno državo.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Med Kitajsko in Japonsko je izbruhnil diplomatski spor zaradi Tajvana, ki opozarja na možnost vojne. Japonska premierka Sanae Takaichi je izjavila, da bi kitajska vojaška akcija proti Tajvanu lahko bila obravnavana kot kriza nacionalnega preživetja. Tajvan je napovedal znatno povečanje obrambnega proračuna na 40 milijard dolarjev, kar je odziv na naraščajoči kitajski vojaški pritisk.

Po poročilih, Izrael silovito napada Gazo, pri čemer izraelski obrambni minister napoveduje neomajno železno pest proti teroristični infrastrukturi. Kot odziv na izraelski napad na pogajalce Hamasa v Katarju, sta Saudska Arabija in Pakistan sklenila obrambni sporazum, ki vključuje tudi jedrsko zaščito. Ta dogovor povzroča zaskrbljenost glede posledic za celotno regijo.

ZDA vodijo pogajanja za mirovni sporazum v Ukrajini, medtem ko Nato aktivira lovce proti Rusiji. Medtem pa so ruski odzivi na Trumpov mirovni načrt pretežno skeptični, ne glede na politično usmeritev.

Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.