APDEJT.si

Teksaški guverner Greg Abbott je Muslimansko bratovščino in Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) označil za tuji teroristični organizaciji in transnacionalni kriminalni organizaciji. Ta poteza omogoča poostrene izvršilne ukrepe proti organizacijama in njunim podružnicam v Teksasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v Parizu podpisala izjavo o nameri, ki predvideva nakup 100 francoskih bojnih letal Rafale F4. Zelenski je nakup označil za "zgodovinski" korak pri izgradnji ukrajinske vojske. Francija je doslej Ukrajini dobavila le omejeno število zastarelih letal Mirage. Dogovor, ki se razteza na deset let, je bil sklenjen v času korupcijske afere v Ukrajini in možnega padca Pokrovska.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je ameriški odposlanec Steve Witkoff svetoval pomočniku ruskega predsednika, kako naj se Vladimir Putin pogovarja z Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu za Ukrajino. Trump je zavrnil pomisleke glede Witkoffovega ravnanja, medtem ko Rusija trdi, da je uhajanje informacij poskus sabotaže mirovnih pogovorov.

Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.

ZDA razmišljajo o dobavi majhnega števila raket Tomahawk Ukrajini, vendar naj bi jih bilo največ 50, kar po mnenju Financial Times ne bi bistveno vplivalo na potek konflikta. Kljub temu bi že majhna količina teh raket imela močan simboličen in taktičen učinek, kar bi povečalo napetosti.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.

Nemška vlada načrtuje obsežno povečanje Bundeswehra na 460.000 vojakov, kar bi pomenilo kršitev ključne obveznosti iz pogodbe "Dva plus štiri", ki je zagotovila ponovno združitev Nemčije.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Republikanci v kongresu se soočajo z notranjimi napetostmi, saj se pojavljajo napovedi o izgubi vodilnih položajev. Članice kongresa so izjavile, da so grožnje s smrtjo demokratom »posledice« njihovih dejanj. Pete Hegseth naj bi zagrozil s sodnim postopkom senatorju Marku Kellyju. Andy Beshear, demokratski guverner Kentuckyja, vidi priložnost za preobrat podeželske Amerike v korist demokratov.

Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili vsi preživeli talci izpuščeni, kar je ključni del mirovnega načrta. Dogodek pomeni zaključek dolgega obdobja negotovosti in trpljenja za družine in prijatelje talcev.

Administracija predsednika Trumpa je Vrhovnemu sodišču ZDA sporočila, da želi napotiti enote Nacionalne garde v območje Chicaga, deloma zaradi domnevnega neuspešnega odziva lokalne policije na proteste. Trump je tudi zagrozil z napotitvijo dodatnih enot v ameriška mesta, pri čemer je dejal, da bodo morda potrebovali 'več kot le Nacionalno gardo'.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.

Samomorilski napad pred visokim sodiščem v Islamabadu je zahteval najmanj 12 življenj in ranil več kot 20 ljudi. Napad se je zgodil na parkirišču sodnega kompleksa, ki je varovano območje. Pakistan je za napad hitro obtožil talibane, kasneje pa tudi Indijo in Afganistan. Napadalec naj ne bi uspel vstopiti v okrožno sodišče, kar je preprečilo še večjo tragedijo.

Trumpova administracija je priznala, da je razmišljala o uporabi aktivne vojske za izvajanje imigracijskih zakonov. Stewart Rhodes, ustanovitelj skupine Oath Keepers, ki je bil obsojen zaradi upora, pa poziva Donalda Trumpa, naj oblikuje zasebno milico, ki bi delovala pod njegovim poveljstvom. Medtem pa ZDA nadaljujejo z napadi na tihotapske ladje v Južni Ameriki, kar povzroča kritike glede zunanjepolitičnih motenj.

Washington je dolgo domneval, da kitajske naložbe tečejo predvsem v države v razvoju, ki potrebujejo denar za infrastrukturo. Vendar se zdaj izkazuje, da je finančni doseg Pekinga segal precej globlje v bogate države, kot so politiki sprva mislili. Leta 2016 je novinar Jeff Stein prejel nenavadno informacijo: Wright USA, majhna zavarovalnica, specializirana za kritje odgovornosti za osebje FBI in Cie, je bila tiho prevzeta.

Po dolgih pogajanjih so se vsi živi izraelski talci vrnili domov. V zameno je Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Predsednik ZDA Donald Trump je ob tej priložnosti nagovoril izraelski Kneset in izrazil zadovoljstvo ob doseženem dogovoru.

Madžarski evropski komisar Olivér Várhelyi je zanikal vpletenost v domnevno madžarsko vohunjenje proti evropskim institucijam. Po poročanju G4Media.ro naj bi madžarska vlada izvajala pritisk nanj in na druge madžarske državljane, zaposlene v evropskih institucijah, za vohunske dejavnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je o teh sumih pogovarjala z Várhelyijem, ki ji je zagotovil, da ni vpleten.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki ameriške obrambne industrije, med drugim s proizvajalci sistemov Patriot in raket Tomahawk, ki jih Kijev zahteva. Predsednik naj bi se srečal tudi s šefom Bele hiše in se pogovarjal o dobavi orožja.

V Washingtonu, D.C., so potekali pro-palestinski protesti med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pri takratnem predsedniku Donaldu Trumpu. Protestniki so pozivali k končanju izraelsko-hamasovske vojne v Gazi. Hkrati naj bi Trump in Netanjahu pripravljala načrt za končanje omenjene vojne, ki pa ga spremljajo številne težave.

Po poročilih naj bi Hamas v ponedeljek izpustil talce, kar naj bi bil rezultat posredovanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump naj bi že v ponedeljek obiskal Izrael in Egipt. Dogovor naj bi prišel dve leti po začetku vojne v Gazi, vendar ni jasno, ali bo to dejansko pomenilo mir v regiji.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Nekdanji visoki agent FBI je izrazil mnenje, da ni legitimne utemeljitve za varnostno službo, ki jo zagotavlja dekle direktorja FBI. Hkrati se pojavljajo kritike na račun FBI glede domnevnih napak v preiskavi poskusa atentata na nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. MS NOW poroča, da varnostna služba za Alexis Wilkins, dekle direktorja FBI Kash Patela, povzroča zaskrbljenost in bi lahko ovirala odziv na druge incidente. Miranda Devine iz New York Posta pa poziva FBI in Tajno službo, da razkrijeta celotno resnico o poskusu atentata na Trumpa, trdeč, da so zvezne oblasti preiskavo slabo vodile.

Po 738 dneh v ujetništvu Hamasa v Gazi so bili izpuščeni vsi preživeli talci.

Visoki svetovalec Donalda Trumpa, Stephen Miller, je v intervjuju za Fox News obtožil Demokratsko stranko spodbujanja »izdaje« z pozivanjem Cie in oboroženih sil, naj ne upoštevajo ukazov predsednika Trumpa. Hkrati pa šest levičarskih demokratov spodbuja pripadnike ameriške vojske, da ne upoštevajo ukazov, če jih ocenijo za nezakonite.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Odvetnica Donalda Trumpa se je znašla pod plazom kritik zaradi proslavljanja neuspehov na sodiščih. Nekdanji uslužbenci Ministrstva za pravosodje so opozorili na 'potencialno nepopravljivo škodo', ki jo lahko Trumpova vlada povzroči federalni vladi. Razkrito je bilo, da je Alex Jones imel informacije o Trumpovih načrtih za pravno maščevanje. Sodnik je razveljavil imenovanje vršilke dolžnosti ameriške državne tožilke Lindsey Halligan, kar je povzročilo zavrnitev obtožnic proti Jamesu Comeyju in Letitii James.

Politični analitiki na kaosenlared.net menijo, da bi podelitev Nobelove nagrade za mir Maríi Corina Machado pomenila poziv k udaru in agresiji proti demokraciji in miru v Venezueli. Nasprotno pa gazetadopovo.com.br poroča, da je Machado, ki naj bi prejela Nobelovo nagrado za mir, pohvalila Mileija in izjavila, da so dnevi Nicolása Madura šteti.

Donald Trump je dejal, da ne vidi razloga za srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in je Kitajsko obtožil sovražnosti. Zaradi ponovnih napetosti med ZDA in Kitajsko so padle tudi kriptovalute, Bitcoin pa je padel pod 119.000 dolarjev.

V Charlottu v Severni Karolini je Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sprožilo operacijo za izvajanje imigracijske zakonodaje. Med operacijo je bil poškodovan policist, potem ko je državljan ZDA z vozilom trčil vanj.

Predsednik Donald Trump je dejal, da ne izključuje pošiljanja ameriških kopenskih enot v Venezuelo, medtem ko Washington krepi svojo vojaško prisotnost v Karibih. ZDA so tja napotile letalonosilko USS Gerald R. Ford in približno 15.000 vojakov.

ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.

Italijanski viri poročajo, da Ukrajina spodbuja vključevanje ruskega prostovoljnega korpusa, ki ga označujejo kot neonacističnega, v evropske politične platforme. Ameriški predsednik Donald Trump pa naj bi ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ponudil izstrelke Tomahawk.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA zelo blizu doseganju mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom. Poročanje New York Timesa je bilo kritizirano zaradi podpiranja zločinov Izraela nad Palestinci. Trump World Tower in izraelski konzulat v New Yorku sta bila navedena kot cilja protestov.

Šest demokratskih kongresnikov v ZDA, ki jih je predsednik Donald Trump prejšnji teden obtožil »upora«, je poročalo o grožnjah s smrtjo. Hkrati bo pritožbeno sodišče odločalo o tožbi tiskovne agencije Associated Press proti predsedniku Trumpu glede dostopa do predsedniških dogodkov, kar je pomemben primer svobode tiska. Pritožbeno sodišče za okrožje D.C. obravnava pritožbo Trumpove administracije.

Urad premierja Netanjahuja je poudaril, da je Netanjahu prevzel tveganja, ki so pripeljala do zmage. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je Izrael pripravljen nemudoma sprejeti 48 talcev.

Analitiki opozarjajo, da so republikanci zaradi zaustavitve vlade storili veliko napako. Marjorie Taylor Greene je okrivila republikansko vodstvo za zaustavitev in opozorila na posledice na volitvah. Mati republikanka je javno kritizirala predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona. Nekdanji zvezni tožilec je razkril notranje boje v Trumpovem ministrstvu za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje se trudi preprečiti, da bi objave uradnikov Trumpove administracije na spletu ogrozile primer Luigija Mangioneja.

Donald Trump je okrepil prisotnost oboroženih sil v ameriških mestih in napovedal »vojno od znotraj«, kar po mnenju kritikov vodi v policijsko državo. Nekdanji voditelj CNN Don Lemon pa je v podkastu pozval ljudi, naj se oborožijo zaradi Trumpove imigracijske politike.

Visoki ameriški uradnik je priznal, da številna plovila, ki jih je Trumpova administracija ciljala zaradi suma tihotapljenja drog, niso imela dovolj moči ali goriva, da bi dosegla ZDA. ZDA so izvedle več napadov na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja, pri čemer so bili ubiti člani posadke. Vojaška okrepitev je bila poslana v regijo z največjo letalonosilko na svetu, U.S.S. Gerald Ford.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius (SPD) je izjavil, da je zdravniško preverjanje vseh mladih moških nujen varnostni ukrep za Nemčijo. Pistorius vztraja pri svojem stališču, da je v primeru obrambe države treba ponovno aktivirati obvezno služenje vojaškega roka. Medtem ko Union še naprej podpira delno preverjanje in nato obvezno služenje vojaškega roka, Pistorius poudarja potrebo po celovitem preverjanju.

Nemška vlada je zaradi vse pogostejših opažanj dronov v bližini letališč in železniških postaj sprejela ukrepe za izboljšanje obrambe pred njimi. Do konca leta naj bi Bundespolizei okrepili s specializirano enoto za boj proti dronom, vzpostavljen pa bo tudi skupni center za obrambo pred droni, ki ga bosta vodila zvezna vlada in dežele. Zakonodaja omogoča Bundespolizeiju, da sestreljuje sovražne drone. Vzporedno s tem Bundeswehr prejema 20 novih bojnih letal, kar predstavlja milijardno investicijo.

Analitik ocenjuje, da ima gibanje MAGA težave pri širitvi svoje baze, kar se je odrazilo na spominski slovesnosti Charlieja Kirka. Medtem pa je Donald Trump napovedal načrte o stacioniranju ameriške vojske v ameriških mestih za "usposabljanje", kar vzbuja zaskrbljenost glede prekomerne uporabe predsedniške moči.

Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.