APDEJT.si

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zaprosil Rusijo in Kitajsko za vojaško pomoč, vključno z raketami, zaradi povečane prisotnosti Združenih držav Amerike v Karibih. Washington Post poroča, da se Maduro pripravlja na morebitni vojaški napad ZDA, čeprav je predsednik Trump dejal, da končna odločitev še ni bila sprejeta. Rusija je ponovila svojo podporo Maduru in izrazila pripravljenost odgovoriti na zahteve svojih partnerjev glede novih groženj.

V Miamiju je bila odobrena gradnja predsedniške knjižnice Donalda Trumpa ob zgodovinskem Freedom Towerju. Medtem pa so se pojavile kritike na račun Trumpa, senator Gallego ga je označil za 'idiota', župan Chicaga Johnson pa za 'nestabilno osebo'. Kongresnica Ocasio-Cortez je izjavila, da Trump želi, da otroci umirajo zaradi pomanjkanja zdravstvenega zavarovanja. Politico poročevalka, ki poroča o Trumpu, je priznala, da je jokala ob njegovi izvolitvi leta 2016. Trump pa je napovedal dogovor s Pfizerjem za znižanje cen zdravil in prepričan, da bo znižanje cen zdravil imelo velik vpliv na vmesne volitve. Washington naj bi reševal argentinskega predsednika Mileija, kar je kritizirano kot neupoštevanje načela 'Amerika na prvem mestu'.

Medtem ko ameriški Pentagon razmišlja o novi nacionalni varnostni strategiji in konceptu "ameriškega Sredozemlja", v Švici narašča zaskrbljenost zaradi odločitve politike, da se opusti dolgoročna študija o PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi). Odločitev je sprožila razočaranje med prebivalstvom, ki je pričakovalo, da bo vlada poskrbela za zdravje ljudi.

Po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo Venezuelo »izbrisal«, je Venezuela razglasila stanje zunanje nestabilnosti. Hkrati ZDA, pod vodstvom zunanjega ministra Marca Rubia, načrtujejo vojaško posredovanje v Karibih z namenom odstranitve predsednika Nicolasa Madura z oblasti, kot poroča The New York Times.

Donald Trump je na srečanju z vojaškimi voditelji izrazil željo po uporabi vojske proti 'sovražniku od znotraj' in predlagal, da bi ameriška mesta, ki jih ocenjuje kot 'nevarne', služila kot poligon za urjenje vojske. Ta izjava je sprožila zaskrbljenost glede militarizacije notranje politike.

Ruska bojna letala naj bi v petek kršila estonski zračni prostor, kar je povzročilo sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Kremlj zanika kršitev in trdi, da so obtožbe namenjene zaostrovanju napetosti. Poljska spletna stran wPolityce.pl poroča, da so v ZN v New Yorku organizirali izredno sejo Varnostnega sveta ZN zaradi vdora ruskih lovcev v zračni prostor Estonije. Članek tudi navaja, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo Putina.

Univerza Utah State je bila v torek prizorišče evakuacije stavbe Old Main in nadzorovane eksplozije sumljivega paketa, le nekaj ur pred načrtovanim dogodkom organizacije Turning Point USA (TPUSA). Policija je prejela opozorilo o sumljivem paketu okoli 15. ure po lokalnem času, nakar so evakuirali stavbo. Enote za deaktiviranje bomb so izvedle nadzorovano eksplozijo naprave. Incident je povzročil precejšnje motnje in zaskrbljenost na kampusu.

Zvezna država Oregon in mesto Portland sta vložila tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi preprečila napotitev pripadnikov nacionalne garde v mesto. Ukaz za napotitev 200 vojakov je izdal obrambni minister ZDA po protestih proti imigracijski službi (ICE). Trump je obljubil, da bo uporabil vse sile za obrambo reda in zakona.

Po poročanju tujih medijev je Donald Trump Antifo uradno označil za teroristično organizacijo. Bela hiša je izdala ukaz, ki to gibanje označuje kot militaristično in anarhistično.

Poljski premier Donald Tusk je objavil posnetek, na katerem stoji pred ostanki ruskega drona, in obljubil, da bo vsak sovražni dron doživel enako usodo.

Predsednik Donald Trump naj bi gostil samooklicanega začasnega voditelja Sirije v Washingtonu ta mesec. Abu Mohammad al-Jolani, ki se je nekoč boril skupaj s tujimi borci, naj bi bil prvi sirski voditelj, ki bo obiskal ameriški Kapitol.

Predsednik Trump je med govorom vojaškim poveljnikom izvedel nenavadno pesem in ples o hoji po stopnicah. JD Vance naj bi izkoristil čas za pripravo na prevzem Trumpovega položaja. Trump je delil deepfake videoposnetek vodje manjšine v predstavniškem domu Hakeema Jeffriesa in opozoril na 'vojno znotraj' ter 'invazijo' na ZDA. Pojavile so se skrbi glede Trumpovega domnevnega poslabšanja demence.

Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno zmanjšanje števila zaposlenih v zvezni upravi, saj naj bi več kot 100.000 delavcev zapustilo službo. Senator Bernie Sanders je medtem na CNN kritiziral Trumpovo grožnjo, da bo New Yorku odvzel zvezna sredstva, pri čemer je izrazil zaskrbljenost glede bližajoče se blokade vlade.

Govor obrambnega sekretarja Peta Hegsetha pred vojaškimi generali je bil deležen kritik zaradi poudarjanja kulturnih vojn in domnevnega negativnega vpliva 'woke' politik na vojsko. Upokojeni general Steve Anderson je Hegsethov govor označil za 'konzerviranega'. Medtem pa Pentagon poziva proizvajalce orožja k podvojitvi ali celo štirikratnemu povečanju proizvodnje raket zaradi skrbi glede izčrpavanja zalog in potencialne konfrontacije s Kitajsko.

Letališče v Kastrupu je bilo v ponedeljek štiri ure zaprto zaradi prisotnosti dronov, za katere naj bi šlo za "velike" drone. Kmalu zatem so poročali o dronih nad letališčem v Oslu, zaradi česar so preusmerili lete. Razmere v Kastrupu so bile resnejše, zato bo potekala tiskovna konferenca. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskyj je za incident obtožil Rusijo. Tudi letališče v Oslu je moralo začasno prekiniti promet zaradi poročil o dronih v bližini.

Danska je začasno prepovedala vse civilne lete z brezpilotnimi letali (UAV) po vsej državi, potem ko so opazili več UAV nad občutljivimi vojaškimi lokacijami in letališči. Prepoved je uvedena v pripravah na vrh Evropske unije. Hkrati so Združene države Amerike Danski dobavile sisteme za obrambo pred droni.

Venezuelanski zunanji minister Yván Gil je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obsodil vojaške grožnje ZDA in ponovno poudaril zavezanost Venezuele miru in multilateralizmu. Gil je opozoril na številne grožnje. Hkrati pa se pojavljajo obtožbe o morebitni vlogi judovske skupnosti v venezuelski krizi, zlasti v povezavi z nedavnim ameriškim napadom z dronom na domnevne člane tolpe Tren de Aragua.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v Trumpovi administraciji je izrazil sum, da ljudje v bližini predsednika spodbujajo vojno z Rusijo. Trump je zatrdil, da je dosegel dogovore, ki bodo znižali cene zdravil za "300% ali več". Poleg tega je Trump v nagovoru vojaškim voditeljem Kanado ponovno označil za "51. državo". Demokrati so protestirali v predstavniškem domu ZDA, ko so republikanci razglasili prekinitev seje kljub grozečemu zaprtju vlade.

Na Hrvaškem je imenovanje Siniše Kovačića, nekdanjega v.d. ravnatelja HRT in kasnejšega urednika Hrvaške katoliške mreže, povzročilo razburjenje. Hkrati pa se Hrvaška pripravlja na množično proizvodnjo FPV dronov, ki jih že uporabljajo vojske različnih držav, vključno z ZDA in Francijo.

Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.

Po govoru obrambnega sekretarja Petea Hegsetha v Quantico, Virginia, so se pojavile številne kritike. Stephen Colbert iz CBS je poskušal povezati Hegsethovo izjavo o 'bojevniškem etosu' z razpravo o politični retoriki. Nicolle Wallace je zavrnila idejo o 'prebujeni vojski'. Upokojeni general Mark Hertling pa je opozoril na možnost, da vojaški voditelji ignorirajo Hegsethove zahteve. Medtem je Howard Lutnick razkril podrobnosti o obisku pri Jeffreyju Epsteinu in ga označil za 'največjega izsiljevalca'.

Nemški Zeleni so izrazili zabavo nad načrti notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU) za obrambo pred droni. Hkrati naj bi Nemčija dovolila Bundeswehru, da sestreljuje drone. Ta širitev pristojnosti pomeni prelomnico v civilni zaščiti.

Ukrajinski predsednik Zelenski je pojasnil Trumpu, zakaj Ukrajina ne more sprejeti ruskih zahtev po odstopu ozemlja. Trump je izjavil, da je zmaga v vojni brez napada na agresorsko državo težka, če ne nemogoča. Podpredsednik JD Vance se je pojavil v ruskih državnih medijih zaradi svojih izjav o Putinu. Papež Leo XIV je pozval k svetovnemu postu in molitvi 22. avgusta za mir v vojnih območjih, kar sovpada z diplomatskimi prizadevanji Donalda Trumpa.

Poljska je aktivirala 4. člen Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je njeno ozračje kršilo 19 ruskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je več priletelo iz Belorusije. Rusija zanika, da bi imela dokaze, ki bi kazali na to, da so sestreljeni droni na Poljskem ruski.

Ukrajinsko vojaško osebje je napadlo cevovodno infrastrukturo in rafinerijo v Rusiji. Evropski voditelji so ostro obsodili nedavni ruski napad na Ukrajino. Predsednik Latvije je izjavil, da si Kremelj želi vojno, Emmanuel Macron pa je dodal, da se Kremelj pogreza v logiko vojne in terorja. Svetovalec Kremlja, Nikolaj Patrušev, je izjavil, da želi Zahod iz Baltika narediti prizorišče hibridnega vojskovanja in da so sabota na plinovodih Severni tok izvedli prvovrstni saboterji, verjetno britanska specialna enota. Ukrajinski vojak pa je prestopil na rusko stran.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bo Moskva obravnavala morebitne zahodne vojaške enote, nameščene v Ukrajini, kot legitimne tarče. Poleg tega je Putin dejal, da je Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino v Moskvi, vendar ne v tretji državi.

Nekdanji pripadnik oboroženih sil, zdaj v pokoju, je poskušal vstopiti v kompleks Urada predsednika na Pantovčaku. Preskočil je ograjo in trdil, da ima bombo, zahteval pa je, da ga predsednik sprejme, ker ga želi imenovati za veleposlanika v Sloveniji. Proti njemu bodo uvedli postopek. Medtem pa predsednik Sabora Gordan Jandroković gradi vplivno mrežo na hrvaški politični sceni.

Rusija je ponovila svoje nasprotovanje prisotnosti vojaških enot Nata v Ukrajini. Po srečanju tako imenovane koalicije pripravljenih, je Kremelj poudaril, da je prisotnost Natovih sil v Ukrajini nesprejemljiva, ne glede na to, ali bi do nje prišlo pred ali po morebitnem mirovnem sporazumu. Ruski predsednik Putin je opozoril Zahod pred pošiljanjem vojakov v Ukrajino, vključno z mirovnimi silami.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je predlagala model varnostnih jamstev za Ukrajino, ki ne vključuje članstva v Natu, vendar zagotavlja hitro pomoč zaveznikov v primeru nevarnosti. Poljski mediji poročajo, da varnostna jamstva morda ne bodo vključevala vojaških aktivnosti. Ukrajina pripravlja varnostni koncept za obdobje po koncu vojne z Rusijo. Matteo Salvini je kritiziral Macrona zaradi predloga o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino. Dmitrij Medvedev je izjavil, da Rusija ne bo sprejela vojaških kontingentov Nata kot mirovnih sil v Ukrajini. Donald Trump naj bi pripravljal načrt za mir v Ukrajini, ki bi lahko vključeval umik ZDA, prikrit kot mirovna pobuda.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med praznovanjem 80. obletnice zmage nad Japonsko opozoril, da se svet sooča z izbiro med vojno in mirom. Zahodni mediji so na parado v Pekingu, kjer so bili prisotni tudi Vladimir Putin in Kim Jong Un, odgovorili z zaskrbljenostjo. Xi in Putin naj bi razpravljala o podaljšanju življenjske dobe s pomočjo tehnologije.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

NATO je prvič sestrelil ruske drone nad poljskim zračnim prostorom po tem, ko je prišlo do "kršitve" poljskega ozemlja. Poljska je poročala o 19 predmetih, ki so vstopili v njen prostor. Evropski uradnik je trdil, da je šlo za namerno provokacijo Moskve. Ukrajinski predsednik Zelenski je kritiziral "pomanjkanje akcije" zahodnih voditeljev po incidentu.

Kitajska je gostila veliko vojaško parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, na kateri so bili prisotni svetovni voditelji, kot so Vladimir Putin, Kim Jong-un in Aleksander Lukašenko. Donald Trump naj bi bil razočaran nad Putinom. Predsednik predstavniškega doma ZDA Mike Johnson je Rusijo, Kitajsko in Iran označil za novo 'os zla'.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ker naj bi s tem financirali vojno v Ukrajini. Hkrati pa New York Times poroča, da so ameriške mornariške specialne enote leta 2019 izvedle operacijo v Severni Koreji, kjer so ubile več civilistov. Operacijo naj bi odobril prav Trump.

V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.

Evropska komisija je potrdila, da je letalo Ursule von der Leyen med letom v Bolgarijo utrpelo motnje v signalu GPS. Sumijo, da je za motnjami odgovorna Rusija. Incident se je zgodil med približevanjem letala letališču v Bolgariji.

Po pogovoru med Vladimirom Putinom in Donaldom Trumpom naj bi Rusija načrtovala zavzetje celotnega Donbasa, če ga Ukrajina ne bo prostovoljno prepustila. Medtem pa je na Poljskem prišlo do kritik vodje Zveze Ukrajincev na račun Nawrockega, na kar se je odzval tiskovni predstavnik predsednika.

Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Po poročilih poljskega portala nczas.com se izraelska vojska pripravlja na obsežno operacijo v Gazi in je izdala ukaz o takojšnji evakuaciji. Medtem v Sloveniji, natančneje v Portorožu, poteka konferenca Icampp, na kateri Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani gosti znanstvenike iz izraelskega tehnološkega inštituta Technion. Spletni portal rdecapesa.com izpostavlja, da je Technion ključni akter pri razvoju tehnologij, ki jih izraelski orožarji uporabljajo za proizvodnjo orožja.

Poljska je aktivirala člen 4 Severnoatlantske pogodbe po tem, ko je v njen zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov, ki so domnevno prileteli iz Belorusije. Premier Donald Tusk je napovedal, da bo Poljska izkoristila člen 4, ki predvideva posvetovanje z zavezniki, če je ogrožena varnost katere od pogodbenic. Zveza NATO je potrdila, da so se posvetovanja že začela in da so zavezniki pripravljeni braniti ozemlje NATO. General Gromadziński je pohvalil odziv vojske in sestrelitev dronov.

Zaradi nedavnih ruskih zračnih napadov je vlada v Kijevu sklicala Nato-Ukrajinski svet. Istočasno naj bi rusko mornariško brezpilotno letalo potopilo skrivno ukrajinsko ladjo Simferopol na kanalu Bâstroe, ki ga je poglobila Ukrajina, blizu meja Nata in EU, ki jih varuje Romunija. Ta incident predstavlja novo taktiko Rusije in je šokiral Kijev.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med napadi na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da je bilo najmanj osem ruskih napadalnih dronov usmerjenih proti Poljski. Pri sestrelitvi so sodelovali poljski F-16, nizozemski F-35 ter AWACS in Natovi leteči tankerji.

Ukrajina je sprožila obsežen napad z droni na več ruskih regij, vključno z Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruske oblasti trdijo, da je protizračna obramba prestregla 221 dronov, vendar je napad povzročil požare, med drugim tudi v ropnem pristanišču Primorsk v Leningradski oblasti, kjer je zagorelo na ladji.

FBI je med racijo na domu nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Bethesdi v Marylandu 22. avgusta zasegel več računalnikov, dva telefona in vezivo, ki se nanaša na zavezniške napade. Preiskava poteka zaradi suma kršitve zakona o vohunjenju.

Rusija je po skoraj treh desetletjih ponovno aktivirala jedrsko bojno križarko Admiral Nahimov, kar je pomemben trenutek za rusko mornarico. Ukrajinski poslanec pa je priznal, da je država v triletni vojni z Rusijo izgubila "več generacij" vojakov, pri čemer naj bi po nekaterih podatkih število žrtev preseglo 1,7 milijona.

Članki obravnavajo različne teme, vključno z začetkom druge svetovne vojne, agresivno retoriko EU proti Rusiji in potencialno vojno z Rusijo. Ruski zgodovinar Vjačeslav Nikonov v svoji knjigi raziskuje, kdaj se je začela druga svetovna vojna in kdo je zanjo odgovoren. Medtem članki na tkp.at poročajo o vse bolj agresivni retoriki voditeljev EU, ki se osredotočajo na oboroževanje Ukrajine, namesto na gospodarstvo. Free21.org pa opozarja na tveganje vojne z Rusijo in razpravlja o morebitnih nemških "mirovnih silah" v Ukrajini.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponudil podporo Libanonu pri razoroževanju Hezbolaha in nakazal možnost umika izraelskih sil iz južnega Libanona. Ta ponudba sledi odločitvi libanonske vlade o razorožitvi te šiitske militantne skupine. Izraelska stran je pozitivno ocenila ta korak in izrazila pripravljenost za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v regiji.