APDEJT.si

V četrtek je na Mokotówu v Varšavi prišlo do nevarnega incidenta, ko je moški mahal s predmetom, podobnim maceti. Policija je hitro posredovala in moškega aretirala s pomočjo gasilcev. Incident se je zgodil le nekaj ur po podobnem dogodku v Sosnowcu, kjer je moški prav tako vihtel predmet, ki je spominjal na maceto.

Napovedi finančnega analitika Martina Armstronga o skorajšnji jedrski vojni so se okrepile z zaostritvijo retorike med ZDA in Rusijo. Hkrati so bili objavljeni dokumenti, ki razkrivajo domnevni poskus državnega udara proti Donaldu Trumpu, za katerega naj bi bila odgovorna Hillary Clinton in drugi. ZDA naj bi poslale Steva Witkoffa v Moskvo z ultimatim Rusiji.

Kalifornijski generalni državni tožilec Rob Bonta je priznal, da je država porabila milijone dolarjev za boj proti politikam predsednika Donalda Trumpa na sodiščih, a trdi, da je s tem prihranila milijarde dolarjev. Medtem je Trumpova administracija izdala nov ukaz, ki cilja na obsežne projekte vetrnih in sončnih elektrarn, navajajoč neučinkovitost, vpliv na okolje in nestabilnost omrežja. Eric Zuesse pa je zapisal, da je Trump v govoru pred investitorji v umetno inteligenco lagal o dogovoru z Evropsko unijo glede plačil Združenim državam Amerike.

Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel inštitut Forsa, bi le 16 odstotkov Nemcev brez oklevanja prijelo za orožje, da bi branilo svojo državo. Medtem pa 59 odstotkov anketiranih meni, da bi Nemčija z veliko verjetnostjo nudila vojaško pomoč drugi državi članici Nata v primeru oboroženega napada. Večina Nemcev, natančneje 59 odstotkov, je izrazila zadržanost ali odklonilnost glede sodelovanja v obrambi države.

Poljski predsednik Andrzej Duda je zaključil svoj drugi mandat, pri čemer je poudaril dosežke na področju varnosti države, povrnitve dostojanstva družinam in ponovnega vzpostavljanja ponosa na poljskost. V svojem zadnjem govoru je izpostavil prizadevanja za zagotavljanje varnosti in razvoja Poljske, tako doma kot v mednarodnem okolju. Medtem pa Karol Nawrocki prevzema vodenje, vendar se sooča z izzivi, med drugim z omejenim dostopom njegovega vodje BBN do tajnih informacij, kar odpira vprašanja o njegovi prihodnji vlogi.

Visoki general češke vojske, Roman Hyťha, je bil premeščen na oddelek za vojne veterane in vojna grobišča. Razlog za premestitev je izguba varnostnega preverjanja zaradi incidenta v baru v Brnu, kjer ga je napadel vojak z nožem. Zaradi novega položaja ne bo več imel dostopa do zaupnih informacij.

Egipt je zmanjšal varnostno in obveščevalno sodelovanje z Izraelom po izraelskem napadu v Katarju, ki je bil usmerjen na Hamas. Arabske in islamske države iščejo skupno stališče po tem napadu. Izraelski napad v Katarju naj bi bil udarec mirovnim pogajanjem. Hkrati se spreminja javno mnenje, kar ogroža legitimnost Izraela, Hamas pa si prizadeva ponovno opozoriti svet na palestinski boj.

Ruske izgube v vojni proti Ukrajini so po podatkih Mediazone dosegle 132.600 potrjenih mrtvih do 26. septembra. Ukrajina je z droni napadla rafinerijo v južni Rusiji, s čimer naj bi Rusija izgubila četrtino svoje zmogljivosti predelave nafte. Rusija je prav tako v Moldaviji rekrutirala pravoslavne duhovnike za vplivanje na volivce, pri čemer jim je plačala pelerinaje v Moskvo in ponudila denarne kartice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril pomembnost dronov pri obrambi Ukrajine in ponudil pomoč Natu pri obrambi pred ruskimi napadi, potem ko so droni vdrli v zračni prostor Romunije in Poljske. NATO je izdal ostro opozorilo Rusiji zaradi kršitve poljskega zračnega prostora z droni, namenjenimi Ukrajini. Ukrajinski napad je zadel rusko rafinerijo nafte in železnice, kar je povečalo napetosti med Moskvo in Kijevom, vse več ruskih brezpilotnih letal pa leti v zračnem prostoru držav Nata.

Ameriški Kongresni urad za proračun (CBO) je bil tarča kibernetskega napada, za katerega naj bi bil odgovoren tuj akter. Napad se je zgodil pred kratkim in bi lahko razkril ključne finančne podatke, ki jih kongres uporablja pri pripravi zakonodaje. Uradniki so odkrili vdor in izrazili zaskrbljenost, da bi lahko bila ogrožena komunikacija med zakonodajalci in strokovnjaki, pa tudi interna e-pošta in sporočila. CBO, ki zaposluje približno 275 ljudi, zagotavlja objektivne analize za podporo zakonodajalcem pri proračunu.

Danska je povečala stopnjo pripravljenosti po večkratnih opažanjih dronov nad letališči. Obrambni minister Troels Lund Poulsen je dogodke označil za "hibridni napad profesionalcev". To je že drugi tovrstni incident v tem tednu.

Po ruskem napadu na Kijev, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, med njimi štirje otroci, je Ursula von der Leyen telefonirala z Donaldom Trumpom. Madžarska je prepovedala vstop ukrajinskemu generalu, ki je odgovoren za napad na naftovod Družba, kar je povzročilo napetosti med Ukrajino in Madžarsko. Ukrajinski droni so napadli dve ruski rafineriji, kar je povzročilo požare.

Pričakovanja glede ponovnega zagona francosko-nemškega sodelovanja so negotova zaradi politične nestabilnosti in nesoglasij. Friedrich Merz, nemški kancler, se je srečal s francoskim predsednikom Macronom v Toulonu, vendar se zdi, da je Merz bolj naklonjen transatlantskemu partnerstvu kot pa evropskemu povezovanju. Med državama obstajajo tudi napetosti glede razvoja novega super lovca, pri čemer Nemčija obtožuje francosko obrambno industrijo blokiranja projekta, ki naj bi Evropi omogočil neodvisnost od Združenih držav.

Ministrstvo za zunanje zadeve je slovenskim državljanom priporočilo, naj zaradi povečane vojaške aktivnosti in opozorila ameriškega Zveznega urada za letalstvo (FAA) čim prej zapustijo Venezuelo z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi. Številna podjetja so že odpovedala lete v to državo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave Donalda Trumpa, da bi morale članice Nata, če je potrebno, sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor. Rutte je tudi napovedal stalen pritok ameriškega orožja v Ukrajino, ki ga bodo financirale zavezniške države. Te izjave prihajajo v času, ko se povečujejo napetosti med Natom in Rusijo, ter ko se nadaljuje vojna v Ukrajini.

Ruski nočni napadi so v Ukrajini pustili več kot 100.000 odjemalcev v treh regijah brez elektrike, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Donald Trump želi doseči mirovni sporazum z Vladimirjem Putinom in pritiska na Zelenskega, da popusti. Predaja zasedenih ozemelj je v Ukrajini tabu, vendar bo morda Kijev prisiljen ponovno pretehtati svoje stališče.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Nekdanji poljski minister za zdravje Adam Niedzielski je bil žrtev napada, kar je sprožilo burne odzive in politično polemiko. Niedzielski trdi, da je bil napad posledica odvzema njegove varnostne zaščite s strani sedanjega ministra za notranje zadeve Marcina Kierwińskega. Kierwiński te trditve zavrača in predstavlja svojo različico dogodkov. Prokuratura v Siedlcah je uvedla preiskavo o napadu, ki je odprl tudi širšo razpravo o varnosti javnih osebnosti. Poleg tega je bilo napovedano, da bo vsaka poljska družina prejela posebno 'paket' od Ministrstva za obrambo.

Po incidentu v Kopenhagnu, ko je bilo zaradi dronov začasno zaprto letališče Kastrup, so droni ponovno povzročili alarm na več danskih letališčih. Vojska preiskuje možnost, da za incidenti stoji "profesionalni akter".

Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in romunski predsednik Nicușor Dan sta se udeležila Natovega industrijskega foruma 2025 v Bukarešti. Nicușor Dan je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in ponudil romunski proračun Natu, obljubil pa mu je predsednik Rutte.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe, 20 pa je bilo ranjenih. Med napadi je bila poškodovana tudi delegacija Evropske unije v Kijevu. Ukrajinske sile so medtem izvedle uspešen napad z droni na rusko korveto v Azovskem morju, ki je bila začasno izključena iz službe. Predsednica Evropske komisije Ursula Von Der Leyen je obsodila ruske napade na Kijev.

V kraju Budziszów Wielki na Dolnjem Šleziji je varnostnik pred trgovino odkril sumljiv paket z utripajočo rdečo diodo, kar je sprožilo posredovanje policije in protiterorističnih enot. Policija je pozvala prebivalce, naj se izogibajo območju. Pirotehniki in protiteroristi so na kraju dogodka, možna je kontrolirana detonacija.

Južna in Severna Koreja sta se znašli v nevarnem položaju, kjer bi lahko že najmanjša napaka sprožila konflikt. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril, da je Korejski polotok v zelo nevarni situaciji, saj je zaupanje med državama skoraj izginilo, komunikacija pa je minimalna. Poudaril je, da je dialog med Seulom in Pjongjangom ključen.

Zahodne države, vključno s Francijo in Nemčijo, razmišljajo o varnostnih jamstvih in možni prisotnosti vojakov v Ukrajini po koncu vojne, čeprav se javnost in del oblasti v nekaterih državah, kot je Nemčija, temu upirajo. Pojavljajo se načrti za vzpostavitev obrambnih linij s sodelovanjem različnih sil, vključno z evropskimi in ameriškimi. Medtem ko Evropa želi povečati proizvodnjo orožja za Ukrajino, Poljska popravlja obstoječo opremo. Vzporedno potekajo izmenjave zapornikov med Rusijo in Ukrajino, kjer so izpustili ukrajinskega novinarja, ki ga je Rusija zadrževala več kot tri leta. V Częstochowi so iz Poljske izgnali ukrajinskega državljana zaradi napada na policiste.

Poljska je zaradi nevarnosti ruskih dronov, ki delujejo nad Ukrajino blizu poljske meje, zaprla zračni prostor nad letališčem v Lublinu in začela preventivne letalske operacije svojih in zavezniških zračnih sil na vzhodu države. Premier Donald Tusk je novico objavil na družbenem omrežju X. Poleg tega je bil izdan alarm RCB za več okrožij v lublinskem vojvodstvu.

Ruski diplomat je izjavil, da se Rusija strinja, da mora prihodnji mirovni sporazum za Ukrajino zagotoviti varnostna jamstva Kijevu, vendar Moskva potrebuje tudi verodostojna varnostna jamstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa opozarja na zgodovinske napake glede varnostnih jamstev in obljub, ki jih je Rusija že kršila. Te izjave prihajajo v času, ko se v ZDA odvija vrhunsko srečanje.

Trumpova administracija je zahtevala od prizivnega sodišča, da odpravi odločitev, ki je blokirala predsednika Trumpa pri odpustitvi guvernerke Federal Reserve Lise Cook. Medtem je varnostna kršitev v Trump National Golf Clubu v Virginiji sprožila zaskrbljenost, ko je član kluba avgusta prinesel napolnjeno pištolo Glock na posestvo, kjer je bil prisoten Trump.

ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.

Uslužbenec avstrijske Direkcije za državno varnost in obveščevalne službe (DSN) je osumljen posredovanja tajnih informacij islamistični Muslimanski bratovščini. Po internih preiskavah so ga nadzirali, razkrili in suspendirali. Grozi mu obtožnica zaradi obveščevalne dejavnosti. Primer preiskujejo, saj naj bi uslužbenec radikalni organizaciji posredoval občutljive podatke in interne informacije.

Rusija uvaja nove varnostne ukrepe zaradi vse pogostejših ukrajinskih napadov z droni in sabotaž. Ukrajinski predsednik Zelenski poroča o ruskem nočnem napadu z več kot 470 droni in 48 raketami, ki je zahteval devet življenj. Zelenski poudarja, da je pritisk na Rusijo še vedno nezadosten in poziva k učinkovitejšim sankcijam in pomoči Ukrajini.

Poljska prokuratura je sprožila preiskavo o sabotažah na železniški infrastrukturi, ki jih obravnava kot teroristična dejanja, storjena v korist tujih obveščevalnih služb. Preiskava se nanaša na poškodbe na progi Varšava–Lublin, vključno z uporabo eksplozivov. Premier Donald Tusk je razkril, da so storilci povezani z ruskimi službami. V Sloveniji so prav tako zabeležili incident na železniški progi Celje-Velenje, kjer so našli ovire na progi, kar je povzročilo prekinitev prometa.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija pripravljena EU in Natu ponuditi garancije o nenapadanju. Lavrov je poudaril, da Rusija nikoli ni imela namena napasti katere koli države članice Nata ali EU. Izjava je bila podana na varnostni konferenci, kjer je bil prisoten tudi madžarski zunanji minister, kar nakazuje na morebitno spremembo v ruski retoriki glede evropske varnosti, čeprav ruska vojna v Ukrajini še naprej ogroža evropsko varnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v London na srečanje "Koalicije voljnih", ki jo vodita Velika Britanija in Francija. Cilj srečanja je zagotoviti dolgoročne varnostne garancije za Ukrajino. Istočasno je Velika Britanija pozvala zaveznike, da dosežejo dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za okrepitev pogajalske pozicije Ukrajine v prihodnjih mirovnih pogovorih.

Po navedbah ruskega zunanjega obveščevalnega službe (SVR) se Francija pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravlja na vojaško posredovanje v Ukrajini. Francoske enote naj bi bile nameščene na poljsko-ukrajinski meji, pri čemer naj bi francoski generalštab načrtoval napotitev do 2.000 vojakov, vključno s pripadniki tujske legije, v osrednjo Ukrajino.

Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.

Vladimir Putin se je na mednarodnem forumu Valdai ironično odzval na vprašanja o ruskih dronih v Evropi, rekoč, da se ljudje zdaj zabavajo z droni namesto z NLP-ji. Medtem je Ukrajino prizadel obsežen napad z droni, pri čemer je bilo izstreljenih več kot 50 raket in približno 500 napadalnih dronov. Pri tem je bil ogrožen tudi vlak s 110 italijanskimi državljani v bližini Lvova. Poljska je zaradi preventivnih ukrepov dvignila svoja letala.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

V Kopenhagnu poteka srečanje voditeljev držav Evropske unije in drugih evropskih držav, kjer razpravljajo o varnostni situaciji v Evropi, s posebnim poudarkom na Ukrajini. Češko republiko je zastopal nekdo drug namesto premierja Fiale zaradi volitev. V Moldaviji so pro-evropske stranke zmagale na parlamentarnih volitvah, kampanjo pa so zaznamovali vplivi tujih držav, vključno z Rusijo in Evropsko unijo.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Ruska služba FSB obtožuje britanski MI6 načrtovanja terorističnih dejanj in ukrajinskih sabotaž v Rusiji. Slovaški politik Fico je ponovno podprl Putina, medtem ko liberalci kritizirajo blokiranje protiruskih sankcij, ki ciljajo na ruski utekočinjeni zemeljski plin in ropno infrastrukturo. Sirski predsednik si želi redefinirati odnose med Sirijo in Rusijo ob prvem obisku v Moskvi, kjer so razpravljali tudi o ruskih vojaških bazah v Siriji. V Rusiji se medtem neonacistične skupine pripravljajo na morebitno državljansko vojno po Putinu.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Ministri za obrambo držav članic Nata so se sestali v Bruslju, da bi razpravljali o povečanju izdatkov za obrambo in nadaljnji podpori Ukrajini. Srečanje je potekalo v luči nedavnih ruskih vdorov v evropski zračni prostor, o katerih so ministri prav tako razpravljali. Generalni sekretar Nata je poudaril pomen enotnosti in solidarnosti znotraj zavezništva.

Strokovnjak za nacionalno varnost Robert Greenway napoveduje možno dodatno zaostrovanje napetosti med Rusijo in Natom. Po njegovih besedah bi Rusija lahko uporabila drone ali vdrla v zračni prostor držav članic Nata z letali s posadko, vključno z območjem energetskih platform v Baltskem morju. Medtem je ameriško vohunsko letalo RC-135U "Combat Sent" izvajalo izvidništvo v bližini ruske enklave Kaliningrad, kar se dogaja v času naraščajočih napetosti in vdorov dronov.

Administracija predsednika Trumpa je Vrhovnemu sodišču ZDA sporočila, da želi napotiti enote Nacionalne garde v območje Chicaga, deloma zaradi domnevnega neuspešnega odziva lokalne policije na proteste. Trump je tudi zagrozil z napotitvijo dodatnih enot v ameriška mesta, pri čemer je dejal, da bodo morda potrebovali 'več kot le Nacionalno gardo'.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Predsednik nemške obveščevalne službe BND Martin Jäger opozarja na morebitno zaostritev konflikta z Rusijo in poudarja, da smo že v 'ognju'. Medtem pa sta Rusija in Belorusija napovedali gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki naj bi bile koristne za ljudi v Donbasu in jugozahodni Rusiji. Beloruski predsednik Lukašenko je ruskemu predsedniku Putinu predlagal projekt civilne uporabe jedrske energije z visoko gospodarsko učinkovitostjo.

Ursula von der Leyen je ponovila opozorila o hibridni vojni, ki jo proti Evropski uniji izvaja Rusija, in poudarila potrebo po odzivu. Evropski komisar Kūbilius je predlagal, da bi države na vzhodnem krilu EU razvile sposobnost uporabe dronov za napade na sovražne cilje ob morebitni invaziji. Hkrati pa so evropski diplomati kritizirali Kajo Kallas, visoko predstavnico za zunanje zadeve, češ da je preveč neposredna in deluje kot agentka policije.

Trumpova administracija naj bi prvič odobrila dobavo obveščevalnih podatkov Ukrajini za napade na rusko energetsko infrastrukturo. Poleg tega naj bi razmišljali o dobavi raket Tomahawk in Barracuda. Poročali so tudi, da si Ukrajina želi stopnjevati napetosti med Natom in Rusijo. Razširjajo se tudi mnenja o konfliktu v Ukrajini, medtem ko Rusija menda izgublja potrpljenje s Putinom. Razpravljali so o sankcijah za tiste, ki pomagajo Rusiji, in o strategijah Kremlja v primerjavi s politikami Evrope in ZDA.