Združene države Amerike so odobrile prodajo 3.350 raket z dolgim dosegom Ukrajini. Nakup orožja v vrednosti 825 milijonov dolarjev bodo financirale Danska, Nizozemska in Norveška.
Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa, John Bolton, naj bi prenašal zaupne e-pošte preko zasebnega strežnika, kar je omogočilo tuji obveščevalni službi, da jih je prestregla, poroča New York Times. Informacije o tem, da je Bolton posredoval strogo zaupne dokumente preko zasebnega sistema, so prišle v roke tujih držav.
Donald Trump je izjavil, da je treba končati pokol v Ukrajini, kar predstavlja odmik od politike Bidenove administracije. Hkrati poteka preiskava proti Johnu Boltonu, nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost, ki naj bi posredoval tajne informacije tuji državi. Preiskava se je začela pod vodstvom Joeja Bidna, kar meče senco na celoten primer.
Guvernerka Federalnih rezerv Lisa Cook je vložila tožbo proti Donaldu Trumpu, trdeč, da ga ne more odstaviti s položaja. RFK Jr. je izjavil, da mora CDC sprejeti Trumpovo agendo. Pojavila so se ugibanja, da je bil odhod direktorice CDC Susan Monarez povezan s prihajajočim poročilom Ministrstva za zdravje in socialne storitve, ki naj bi podpiralo Trumpovo politiko. Guverner Kalifornije je ponovno opozoril na možnost, da bi Trump poskušal preseči ustavno omejitev dveh predsedniških mandatov. Analitiki pa so opozorili na Trumpovo moč nad Ministrstvom za pravosodje.
Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.
V Washingtonu, D.C., se je nasilni kriminal zmanjšal za skoraj polovico, odkar je predsednik Donald Trump v mestu namestil zvezne vojake in organe pregona. Hkrati je Trump izrazil željo po preimenovanju ameriškega obrambnega ministrstva v Ministrstvo za vojno, kar je bila prvotna oznaka do leta 1947. Trump je dejal, da mu sedanje ime ni všeč.
Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina zaradi neutemeljenih trditev. Senator Warren je trdil, da Trump z "morilci" koplje umazanijo o članih Federal Reserve. Trump je zatrdil, da ima neomejeno moč, vključno s pošiljanjem vojske v katero koli državo. Poleg tega je Trump odpustil guvernerko Federal Reserve Liso Cook po obtožbah o goljufiji pri hipotekah. Guverner, ki sicer ne mara Trumpa, je opozoril na neresnične trditve demokratov, da kriminal ne obstaja.
ZDA so pod vodstvom Donalda Trumpa podvojile carine na številne indijske izdelke, dosegle so 50 %, kot kazen za nakup ruske nafte. Finančni minister ZDA je izjavil, da bi lahko Trumpove carine prinesle več kot 500 milijard dolarjev prihodkov letno in tako preoblikovale napovedi primanjkljaja. Hkrati trgi pozorno spremljajo in ocenjujejo vse večji Trumpov vpliv na ameriško centralno banko (FED). Visoki uradnik EU je priznal, da je popustil Trumpu v trgovinskih pogajanjih.
Po poročanju naj bi Beli hiši v sodelovanju s Kremljem pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva varnostna jamstva za Ukrajino, a hkrati zahteva odstop ozemlja, omejitev vojske in prepoved uporabe določenega orožja. Analitiki ocenjujejo, da bi takšen načrt lahko ogrozil neodvisnost Ukrajine in varnost Češke republike. Ukrajinska stran potrdila, da preučuje ameriške predloge za končanje vojne z Rusijo in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. Predstavniki obeh držav naj bi že delali na tehnični ravni predloga.
Podcast Duran je kritičen do Rusije in njenega vodstva, češ da preveč prenaša domnevne prevare Trumpove administracije. Medtem naj bi kralj Charles imel ključno vlogo pri spreminjanju stališča nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vojne v Ukrajini, poroča britanski The Telegraph, ki se sklicuje na izjave Andrija Jermaka, vodje ukrajinskega predsedniškega urada.
Sondiranje New York Timesa je pokazalo upad podpore ZDA Izraelu, pri čemer večina volivcev zavrača nadaljnjo pomoč. Medtem Izrael načrtuje napad na flotiljo, ki prevaža pomoč v Gazo, in obtožuje Georgea Gallowaya o vpletenosti Hamasa, kar pa je Izrael zanikal. Palestinci se soočajo s hudimi razmerami, vključno s stradanjem in genocidom, s tisoči smrtnimi žrtvami. Jemen je zagrozil ameriškim naftnim družbam s sankcijami. Predlagani mirovni načrt za Gazo, ki ga podpira administracija Trump-Netanjahu, kritiki vidijo kot obsodbo Palestincev na trajno podrejenost. ZDA so zagotovile varnost Katarju po izraelskem napadu, kar je povzročilo napetosti v geopolitiki Zaliva.
Administracija predsednika Trumpa je izvedla vrsto vojaških napadov na plovila, ki naj bi tihotapila droge v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu. Po besedah Trumpa in obrambnega ministra Hegsetha je bilo v trinajstih napadih ubitih najmanj 57 ljudi. Trump je te napade opravičil kot potrebno zaostrovanje boja proti južnoameriškim kartelom. Poleg tega je Trump izrazil možnost uporabe vojske v ameriških mestih, kar je sprožilo kritike. Hegseth je poročal o uničenju dodatnega plovila z drogami v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer so bili ubiti vsi štirje na krovu. Trump je dejal, da so operacije tako uspešne, da je zdaj težko najti ladje, polne drog.
Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.
Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.
ZDA so okrepile vojaško dejavnost proti Venezueli, potem ko je Donald Trump mehiške kartele, salvadorsko bando MS-13 in venezuelsko bando Tren de Aragua označil za tuje teroristične organizacije in ukazal Pentagonu pripravo načrtov proti njim. Po prekinitvi dialoga med ZDA in Venezuelo ter pojavu ameriških bombnikov B-52 v venezuelskem zračnem prostoru se zdi, da Washington pospešuje pot proti vojni proti Venezueli, kar spominja na priprave na vojno v Iraku.
Visoki ameriški uradnik je priznal, da številna plovila, ki jih je Trumpova administracija ciljala zaradi suma tihotapljenja drog, niso imela dovolj moči ali goriva, da bi dosegla ZDA. ZDA so izvedle več napadov na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja, pri čemer so bili ubiti člani posadke. Vojaška okrepitev je bila poslana v regijo z največjo letalonosilko na svetu, U.S.S. Gerald Ford.
Ameriški obrambni oddelek, pod vodstvom Petea Hegsetha, je sprožil zaskrbljenost s srečanjem visokih vojaških voditeljev z vsega sveta. Razlog je domnevna priprava na morebitni oboroženi spopad z Venezuelo in Iranom. Poudarja se, da se mir doseže 'skozi moč', kar odraža konservativno ideologijo.
Donald Trump naj bi med srečanjem z generali Pentagona označil velika ameriška mesta za "bojišča" in pozval k ostremu ukrepanju proti političnim nasprotnikom in "wokeizmu". Trump in njegov obrambni minister naj bi tudi pozvala vojsko, da mestna območja obravnava kot "vadbišča", kar sproža zaskrbljenost glede prihodnosti ZDA.
Trump se je soočil z ogorčenjem zaradi svoje obrambe savdskega princa v povezavi z umorom Džamala Hašokdžija. Prav tako se pojavljajo ocene o njegovem slabšanju duševnega stanja po zadnjih govorih. Pritožbeno sodišče je podprlo CNN v tožbi proti Trumpu. Pomočnica Lindsey Halligan pa je imela težave pri pregonu Jamesa Comeyja.
Trumpova administracija je bila tarča kritik zaradi nedavnega smrtonosnega napada na plovilo, osumljeno tihotapljenja mamil, v katerem je umrlo šest ljudi. Hkrati so strokovnjaki opozorili, da naj bi 'neumnost' Trumpove ekipe sabotirala ključne cilje administracije, pri čemer so potegnili vzporednice s preteklimi poskusi zatiranja levičarskih gibanj v ZDA.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.
Trumpova administracija je v memorandumu kongresu sporočila, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z mehiškimi karteli. V prvih devetih mesecih Trumpove administracije so ameriška podjetja podpisala 98 pogodb s tujimi vladami v vrednosti 170 milijard dolarjev. Vojska ZDA je ljudi, ubitih v Karibskem morju zaradi suma tihotapljenja drog, označila za "nezakonite borce".
Senatorka Jeanne Shaheen je izrazila zaskrbljenost, da se zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA okoli Venezuele zmanjšuje ameriška bojna moč na Bližnjem vzhodu in drugih žariščih. Obtožila je Belo hišo, da vodi neosredotočeno kampanjo, ki ogroža sposobnost vojske, da se odzove na konflikte drugod po svetu.
Katherine Boyle, zaveznica podpredsednika J.D. Vancea, je preusmerila naložbe tveganega kapitala v podjetja, ki so usklajena z ameriškimi nacionalnimi interesi. Medtem se je zavlekla blokada zvezne vlade ZDA. Zelenskemu ni uspelo pridobiti odobritve za dobavo raket Tomahawk od ZDA. Mlado republikansko nacionalno zvezo (YRNF) je pretresel škandal zaradi rasističnih, antisemitskih in homofobnih izjav v zasebnem skupinskem klepetu. New York Times se je znašel pod kritiko zaradi poročanja o Trumpovem videu, v katerem ta z letala meče iztrebke na protestnike.
Administracija Donalda Trumpa je okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju in okoli Venezuele pod pretvezo boja proti drogam. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je bombardiralo več venezuelskih plovil, za katere trdijo, da so prevažala droge v ZDA, pri čemer so bili ubiti vsi člani posadke. Levičarske organizacije v Venezueli so izdale skupno izjavo, v kateri obsojajo to imperialistično agresijo in zahtevajo umik ameriških enot iz Karibov in Latinske Amerike. Venezuela je obtožena, da je 'narko-država'.
Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.
Venezuela je prekinila energetsko sodelovanje s Trinidadom in Tobagom zaradi njegove domnevne vpletenosti v ameriško vojaško agendo. Predsednik Nicolás Maduro je obtožil ZDA in Trinidad in Tobago orkestriranja prikrite operacije za destabilizacijo Karibov in zatrdil, da so prijeli skupino "plačancev", povezanih s CIA, ki naj bi izvedli napad pod lažno zastavo. Trinidad in Tobago zavrača venezuelske obtožbe o "izsiljevanju" glede skupnega plinskega projekta in prisotnosti ameriške vojne ladje. Venezuela je napovedala tudi oblikovanje mednarodnih brigad prostovoljcev in aktivirala obrambne točke v devetih državah zaradi grožnje ameriške vojaške agresije.
Poljski premier Donald Tusk je pozval Zahod k enotnosti v soočanju z rusko agresijo v Ukrajini, poudaril je, da je to tudi njihova vojna. Donald Trump pa je po pogovoru z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da bi Ukrajina lahko povrnila svoja ozemlja, s čimer je odgovornost za Ukrajino preložil na Evropsko unijo.
Donald Trump je zagrozil z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde v Baltimore, s čimer je zaostril spor z guvernerjem Marylanda, Wesom Mooreom. Trump je izrazil željo, da bi prišel v nebesa in hkrati priznal, da mu v tem pogledu ne gre najbolje. Guverner Moore je Trumpa povabil na obisk v Baltimore.
.jpg)
Članek na alternet.org izpostavlja problem verskega fundamentalizma v ZDA in njegovo povezavo z zunanjo politiko, pri čemer se avtor spominja, kako se je po 11. septembru v akademskih krogih okrepila razprava o Bližnjem vzhodu in verskih sektah. Na zerohedge.com pa je objavljen članek o profesorju Johnu J. Mearsheimerju, ki analizira, kako je NATO vodil Ukrajino v konflikt, pri čemer se sklicuje na njegovo predavanje iz leta 2014.
Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je Antifo uradno označila za domačo teroristično organizacijo. Ta odločitev je bila sprejeta dan po pogrebu konservativnega aktivista Charlieja Kirka, pri čemer je Trumpova administracija za njegovo smrt okrivila "radikalno levo nasilje". Uredba naj bi odgovorila na rekrutiranje, urjenje in radikalizacijo mladih Američanov, ki naj bi sodelovali v nasilnih dejanjih in zatiranju političnih aktivnosti.
CNN je pohvalil Trumpovo uporabo "nečednih metod" proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v zvezi z mirovnim predlogom za Gazo. Medtem je Michaela Everyja iz Rabobanka presenetilo, ko je obtičal na letališču v Münchnu zaradi domnevnih vojaških izvidniških dejavnosti, kar izpostavlja morebitne geopolitične implikacije.
Predsednik ZDA Donald Trump je zanikal poročila, da namerava izvesti napade na vojaške objekte v Venezueli. Zanikanje je sledilo poročilom Miami Heralda, ki so trdila, da je Trump sprejel odločitev o napadu na venezuelsko vojsko pod pretvezo boja proti drogam. Kljub temu se pojavljajo indici, da se Trumpova administracija pripravlja na državni udar v Venezueli, kar bi pomenilo zaostrovanje prizadevanj ZDA, ki trajajo že več let.
Analitiki so izrazili zaskrbljenost glede Trumpove sposobnosti razlikovanja med resničnostjo in fikcijo na spletu. Ob množičnih streljanjih po ZDA je bil deležen kritik zaradi hvalisanja z zlatom v Ovalni pisarni. Dolgoletni volivci MAGA v ključni zvezni državi so izrazili razočaranje nad njim, republikanske kongresnice Marjorie Taylor Greene, Nancy Mace in Lauren Boebert pa so se javno uprle pritisku Trumpovih uradnikov.
Donald Trump je na srečanju z vojaškimi voditelji izrazil željo po uporabi vojske proti 'sovražniku od znotraj' in predlagal, da bi ameriška mesta, ki jih ocenjuje kot 'nevarne', služila kot poligon za urjenje vojske. Ta izjava je sprožila zaskrbljenost glede militarizacije notranje politike.
Eric Zuesse poroča, da Združene države Amerike v regiji Bližnjega vzhoda veljajo za "Velikega satana". Hkrati naj bi Donald Trump popuščal Kitajski, medtem ko naj bi bil obsežen ameriški napad na Venezuelo "le še vprašanje ur".
Po tem, ko je predsednik Donald Trump Nigerijo označil za državo, ki jo posebej skrbi zaradi napadov radikalnih islamistov, je bilo v Nigeriji ubitih najmanj 17 kristjanov. Trump je Nigeriji zagrozil z ustavitvijo ameriške pomoči in ukazal vojaške napade, če vlada ne bo obravnavala preganjanja kristjanov s strani islamskih terorističnih skupin. Omenjena grožnja z vojaškim posredovanjem je bila izrečena kot odgovor na pritisk.
Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.
Donald Trump se je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji srečal s Putinom na Aljaski in se z njim pogovarjal o zmanjšanju jedrskega orožja. Trump meni, da lahko ZDA in Rusija zmagata v vojni v Ukrajini, medtem ko Evropa plačuje ceno. Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi "spreminjanja" zgodovine vojne in zagovarjanja Putina.
Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.
V ruski jedrski elektrarni Kursk je zagorelo, potem ko je ruska vojska sestrelila ukrajinski dron. Pentagon naj bi že mesece prepovedoval Ukrajini uporabo ameriških raket ATACMS za napade na cilje globoko znotraj Rusije, čeprav je Biden pred odhodom dovolil uporabo.
Po srečanju Trumpa in Putina v Aljaski se pojavlja zaskrbljenost, da bosta o usodi Ukrajine odločala le Washington in Moskva. Lavrov si prizadeva v pogajanja o varnostnih jamstvih za Ukrajino vključiti Kitajsko. Trump je poudaril, da bi morala Evropa nositi glavno breme varnostnih jamstev za Ukrajino, ZDA pa bi imele le podporno vlogo.
Finski predsednik je izjavil, da Rusija testira meje NATA in da vojna ni več omejena na Ukrajino. Po ruskih napadih z droni nad Poljsko je NATO izvedel novo operacijo, Norveška pa je napotila bojna letala na Poljsko. Odkrili so slabosti zaveznikov pri obrambi pred droni. Donald Trump je pozval NATO, naj uvede visoke carine (50-100%) na Kitajsko do konca ukrajinskega konflikta, ter ponovil poziv k enotnim in strogim sankcijam proti Rusiji in prekinitvi nakupa ruske nafte.
Napetosti med ZDA in Rusijo se zaostrujejo. Po poročanju vtforeignpolicy.com je Trump odobril napotitev raket za napad na Moskvo pod pritiskom Nata in EU, medtem ko libertarianinstitute.org poroča, da večina Američanov ne verjame, da lahko Trump konča vojne v Ukrajini in Gazi. Razmišlja tudi o preimenovanju obrambnega ministrstva v "Ministrstvo za vojno". Zelensky medtem zahteva milijardo dolarjev mesečno od držav Nata za nakup orožja v ZDA, nemško vodstvo pa se "mentalno pripravlja" na dolgo vojno.
Izrael je bil obtožen nezakonitega in nehumanega ukaza o evakuaciji mesta Gaza. Premierja Netanjahuja je Trump označil za "vojnega heroja". Pojavili so se načrti ZDA in Izraela za predajo Gaze zasebnim nepremičninskim podjetjem. Izrael je bombardiral tudi Katar, Tunizijo, Libanon in Sirijo.
Donald Trump je sprožil postopke deportacije za več deset tisoč nezakonitih tujcev. Agenti ameriške carinske in mejne zaščite so preprečili poskus kraje avtomobila v Washingtonu, D.C., medtem ko je Trump zaostroval boj proti kriminalu. Demokratski kongresnik Adam Smith je kritiziral Trumpovo federalizacijo Washingtona, D.C., kot rešitev za nasilni kriminal. Trump je pozval Cracker Barrel, naj vrne star logotip. John Bolton bi lahko kršil nacionalno varnost z razkritjem zaupnih informacij v svojih spominih.
Donald Trump je ponovil svojo zaskrbljenost zaradi vse tesnejših odnosov med Indijo in Rusijo s Kitajsko. Volodimir Zelenski pa je srečanje s slovaškim premierjem Robertom Ficom označil za smiselno in napovedal nadaljevanje dialoga.
Ameriški ekonomist Jeffrey Sachs meni, da bi morali Nato razpustiti že leta 1990, saj je postal orodje ameriškega ekspanzionizma. Medtem pa poročilo navaja, da bi se lahko evropske države v prihodnjih letih soočile z velikimi stroški za oborožitev, ki bi lahko znašali do 1.000 milijard dolarjev, zaradi morebitnega zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti na kontinentu.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je potrdil, da je Izrael napadel vojaška oporišča Hutijev v Jemnu. Benjamin Netanjahu zahteva od Katarja, da izžene voditelje Hamasa, sicer bo Izrael ponovno posredoval. Savdska Arabija je obsodila napad na pogajalsko komisijo Hamasa v Katarju.
Nekateri demokrati opozarjajo, da je populistični pohod proti gibanju Donalda Trumpa »Make America Great Again« lažje reči kot storiti. Republikance v Teksasu so obtožili »kidnapinga« demokratske predstavnice Nicole Collier, ki je bila prisiljena preživeti noč v državnem kapitolu v Austinu, ker ni hotela podpisati »dovolilnice« za sprejem obveznega.