APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl svojega odposlanca Stevea Witkoffa po objavi posnetka, na katerem Witkoff svetuje svetovalcu Vladimirja Putina, kako komunicirati s Trumpom. Trump je dejal, da gre za vzorne pogovore in je s potekom pogajanj zadovoljen. Hkrati je priznal, da posnetka še ni poslušal, a to mu ni preprečilo, da bi branil sodelavca. Witkoff naj bi se kmalu srečal s Putinom v Moskvi, da bi nadaljeval pogovore o miru, vendar Trump ni določil časovnega roka za morebiten dogovor.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump naj bi načrtoval pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. Medtem pa republikanska kongresnica Maria Elvira Salazar poziva k ameriški invaziji na Venezuelo, češ da bi to koristilo ameriškim naftnim podjetjem. Dodala je še, da naj bi Venezuela dobavljala uran terorističnim skupinam, za kar pa ni predložila nobenih dokazov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost Kijeva za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpira ZDA, in poudaril, da je pripravljen razpravljati o občutljivih točkah s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, v pogovorih pa naj bi sodelovale tudi evropske zaveznice. Hkrati pa Ukrajina zavrača vsak dogovor, ki bi priznaval ruske ozemeljske pridobitve ali omejeval njeno suverenost, vključno s članstvom v Natu.

Združeni narodi (ZN) napredujejo z načrtom za uvedbo sistema digitalne identifikacije in plačil, ki ga podpira Fundacija Gates, v 50 državah po svetu. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ta prizadevanja preoblikovala državljanstvo, izbrisala zasebnost in spremenila osnovne človekove pravice.

Voditeljica NBC Kristen Welker je v intervjuju s socialistom Zohranom Mamdanijem poskušala poudariti mnenje, da je Donald Trump "fašist" in "despot". Republikanski strateg pa je opozoril, da se bodo premije zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov kmalu znatno povečale in da republikanci še niso našli rešitve, ki ne bi vključevala podaljšanja zakona o dostopni oskrbi.

John Mearsheimer in Glenn Diesen v svoji analizi napovedujeta pesimistično prihodnost Evrope. Trdita, da bo Evropa poražena in uničena.

Andrew Korybko v članku trdi, da nemška hegemonija nad Srednjo in Vzhodno Evropo ogroža že tako omejeno suverenost Poljske. Po mnenju avtorja bi lahko ZDA to preprečile s podporo, vendar bi to pomenilo podreditev Poljske "Pax Americana" pod vodstvom Trumpa 2.0.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namignila na možnost vojaškega posredovanja v primeru spopada med Kitajsko in Tajvanom. Japonska je poleg tega namestila rakete zemlja-zrak v bližini Tajvana, kar je povzročilo takojšnjo reakcijo Kitajske. Japonska naj bi s tem odstopala od svojega pacifističnega statusa in ogrožala mednarodni red.

Objavljen je bil osnutek mirovnega načrta za Ukrajino, ki vzbuja upanje na končanje skoraj tri leta trajajočega krvavega konflikta. Ukrajina je utrpela hude izgube, ki bi lahko za desetletja spremenile demografijo države. Če bo mogoče ta mirovni načrt izpogajati na način, ki bo zadovoljiv za vse strani, bi to lahko pomenilo konec trpljenja.

Ameriški uradnik je za CBS News dejal, da je Ukrajina sprejela mirovni sporazum, ki ga je predlagala administracija Donalda Trumpa, za zaustavitev ruske agresije. Po besedah uradnika je treba doreči le še nekaj podrobnosti. Kremelj sporazum še naprej kritizira, zlasti pripombe Evrope. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je treba uskladiti le še nekaj točk.

Pepe Escobar ocenjuje, da EU in NATO delujeta kot "patetični lajajoči čivave" in da plačujeta ceno za "matrjoško vrhunske neumnosti". Poudarja, da nihče ne izgubi denarja z napovedmi političnih samomorilskih nagonov post-orwellovske EU.

Donald Trump se trudi doseči mirovne sporazume, medtem ko podpredsednik JD Vance zavzema izolacionistično stališče glede vojne v Ukrajini. Analitiki so presenečeni nad Vanceovimi potezami, ki jih Trump spodkopava na mednarodnem prizorišču. Vance je javno hvalil Trumpova prizadevanja za končanje vojne in celo dejal, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, obenem pa kritizira člane lastne stranke, ki ne podpirajo spornega mirovnega načrta za Ukrajino.

ZDA in Evropa sta predstavili več načrtov za Ukrajino, kar kaže na pospešeno diplomatsko aktivnost. Prvotni ameriški načrt s 28 točkami je bil dopolnjen z evropskimi predlogi in revidirano ameriško-ukrajinsko različico z 19 točkami. Slednja naj ne bi bila naklonjena Moskvi, ključna vprašanja pa naj bi bila prepuščena neposrednim pogovorom med Trumpom in Zelenskim, ki naj bi se kmalu sestala. Predlog vključuje prekinitev ognja na trenutni liniji in povečanje ukrajinske vojske. Trump je sicer nepredvidljiv igralec in lahko kadarkoli odstopi od dogovorov.

Jonathan A. Czin, pisec za Foreign Affairs, poroča, da je kitajski voditelj Xi Jinping premagal predsednika Donalda Trumpa in zdaj žanje nagrade. Kljub Trumpovim obljubam o gospodarskem napadu na Kitajsko po njegovi vrnitvi v predsedniški stolček, je Peking užival izjemno močno leto diplomacije. Trump je stopnjeval trgovinsko vojno s Kitajsko, uvedel široke tarife, na katere se je Peking hitro odzval s povračilnimi ukrepi. Novembrska pogajanja so privedla do začasnega premirja, vključno z nekaterimi znižanji tarif, vendar se trgovinski konflikt nadaljuje. Czin ugotavlja, da Kitajska ni popustila kljub Trumpovim grožnjam.

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal, da bo predsednik Donald Trump morda novembra 2026 obiskal Kitajsko na vrhu APEC v Shenzhenu, kar bi lahko bil eden od štirih srečanj Trump-Xi naslednje leto. Poleg tega se je Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta Bele hiše, pojavil kot favorit za naslednika predsednika Fed Powella.

Donald Trump razmišlja o neposrednem telefonskem pogovoru z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, medtem ko v Karibih poteka prikrita vojna. Cilj pogovora je ugotoviti, ali je še mogoč dogovor o izhodu iz krize, preden bi ZDA zašle v odprt konflikt z režimom, ki ga Washington označuje kot problematičnega. Novica prihaja v času ameriških vojaških operacij proti tihotapskim potem v Venezueli.

Donald Trump bo aprila obiskal Kitajsko po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom, v katerem sta voditelja razpravljala o trgovini, varnosti in prihodnjem državniškem obisku. Trump je sprejel povabilo na srečanje v Pekingu.

V južnem predmestju Bejruta se je na pogrebu vojaškega vodje Hezbollaha, Haythama Alija Tabatabaija, ki ga je v nedeljo v ciljnem napadu ubil Izrael, zbralo več tisoč podpornikov Hezbollaha. Ti so vzklikali slogane proti Izraelu in ZDA. Tabatabai je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju libanonske prestolnice.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Donald Trump je napovedal obisk Kitajske aprila po telefonskem pogovoru s Xi Jinpingom. Voditelja sta razpravljala o Tajvanu in Ukrajini, ter o trgovinskih odnosih.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je med obiskom v Pragi kritiziral Evropsko unijo in jo obtožil centralizacije moči ter poseganja v suverenost držav članic. Na Karlovi univerzi je izrazil podporo EU, vendar poudaril, da si ne želi prevelike centralizacije in federalizacije, kjer bi dve največji državi imeli preveč moči. Izpostavil je tudi nevarnost ruskega imperializma.

Vzhodna Afrika se sooča z novo krizo, saj Etiopija odkrito izraža željo po ponovnem pridobitvi dostopa do morja, tudi s silo. Te napovedi so sprožile zaskrbljenost v regiji, še posebej pa je ostra Eritreja, ki meni, da je to neposredna grožnja njeni suverenosti. Leta 1993 je Eritreja postala neodvisna, s tem pa je Etiopija izgubila dostop do Rdečega morja, kar je povzročilo gospodarske in politične posledice.

Po ukrajinskih navedbah sta se Washington in Kijev dogovorila o ključnih vprašanjih ameriškega mirovnega načrta. Ukrajina naj bi po navedbah ameriškega uradnika za CBS News pritrdila mirovnemu sporazumu, čeprav naj bi ostale odprte še nekatere podrobnosti. Vodja Nata, Mark Rutte, je znižal pričakovanja glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, rekoč, da je treba rešiti še več vprašanj.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Andrej Babiš je po seji koalicijske vlade ANO, SPD in Motoristov v Průhonicah sporočil, da bo jutri predsedniku Petru Pavlu predal imena ministrov. Opozoril je, da se državnega proračuna ne da popraviti, saj naj bi manjkalo 95 milijard kron, zato meni, da ga je treba predelati.

Viktor Orban in Giorgia Meloni nista preprečila finančne pomoči Ukrajini. Orban se seje ni udeležil, Meloni pa je glasovala za. Pomoč je bila odložena zaradi pomislekov belgijskega premierja glede pravnih in finančnih tveganj. Objava z neresničnimi trditvami se je usklajeno širila preko številnih anonimnih profilov v političnih skupinah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

Podnebni aktivisti so ostro kritizirali pomanjkanje pomembnih dogovorov na podnebni konferenci Združenih narodov COP30 v Belému v Braziliji. Čeprav so se pogajalci zavezali k večjemu financiranju držav za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, končni dogovor ne vključuje jasnih podrobnosti o postopni opustitvi fosilnih goriv ali krepitvi nezadostnih načrtov držav za zmanjšanje emisij. Kljub ustanovitvi prostovoljne platforme za pospešitev podnebne zaščite in novega sklada za zaščito deževnega gozda, ni bilo doseženo soglasje o akcijskem načrtu, niti konkretni cilji za opustitev premoga, nafte in plina.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Po poročilih naj bi predsednik Trump pripravljal označitev Muslimanske bratovščine za tujo teroristično organizacijo. Ukrep naj bi bil del Trumpove strategije v boju proti terorizmu.

Ramzy Baroud trdi, da Izrael izvaja enostransko prekinitev ognja v Gazi, kar omogoča neusmiljeno vojno nizke intenzivnosti, medtem ko Palestincem sistematično odreka pravico do odziva ali obrambe. Muhammad Shehada pa analizira, kako Izrael uporablja "rumeno črto" za ponovno vzpostavitev nadzora nad območjem Gaze celo po prekinitvi ognja.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je pozval Jad Vashem, naj pojasni svoj zapis, ki navaja, da je bila Poljska prva država, kjer so bili Judje prisiljeni nositi oznake. Sikorski je poudaril, da je bila Poljska takrat pod nemško okupacijo. Na zapis se je odzval tudi IPN, ki je prav tako izrazil svoje nestrinjanje.

Nove informacije razkrivajo, da se Donald Trump sooča z dodatnimi preiskavami zaradi napake njegovega pomočnika v zvezi s preiskavo o goljufijah pri hipotekah. Prav tako se povečuje zaskrbljenost republikancev glede volitev leta 2026, kjer se bojijo popolnega poraza. Demokratska stranka lažje rekrutira močnejše kandidate zaradi Trumpove naraščajoče nepriljubljenosti. Znotraj republikanske stranke narašča nezadovoljstvo, vodstvo pa naj bi s člani ravnalo slabo, kar bi lahko privedlo do odstopov.

Predsednik Karol Nawrocki se je z ženo odpravil na obisk v Prago. Predvideno je srečanje s češkim predsednikom Petrom Pavlom in njegovo ženo Evo Pavlovo. Med obiskom naj bi se srečal tudi z Andrejem Babišem, možnim prihodnjim premierjem.

Predsednik Trump je v nedeljo napovedal, da bo Muslimansko bratovščino označil za tujo teroristično organizacijo. Poročila navajajo, da se Trump pripravlja na uradno označitev.

Nenavadno prijateljsko srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in novoizvoljenim newyorškim županom Zohranom Mamdanijem je presenetilo analitike. Kljub prejšnjim napadom na Mamdanija kot komunista, ga je Trump v Beli hiši pohvalil. Mamdani pa naj bi Trumpa celo označil za fašista. Srečanje je sprožilo ugibanja o Trumpovi strategiji in Mamdanijevem pristopu.

ZDA so pripravljene v prihodnjih dneh začeti novo fazo operacij, povezanih z Venezuelo, poroča Reuters. Administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na vlado predsednika Nicolasa Madura. Možnosti vključujejo tudi strmoglavljenje Madura.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, se je znašel pod plazom kritik, ko je pricurljalo v javnost, da se je julija v ameriškem veleposlaništvu v Jeruzalemu skrivaj sestal z Jonathanom Pollardom, obsojenim zaradi vohunjenja za Izrael. O sestanku ni obvestil Bele hiše ali State Departmenta. Pollard, ki je bil zaprt zaradi posredovanja strogo zaupnih ameriških obveščevalnih podatkov Izraelu, ostaja ena izmed najbolj kontroverznih osebnosti.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.