APDEJT.si

Članki na uncutnews.ch in tkp.at obravnavajo kompleksno geopolitično situacijo, pri čemer primerjajo Donalda Trumpa z likom Goldfingerja iz obdobja hladne vojne, zlasti v povezavi z dogajanjem na Aljaski. Poudarek je na pomembnosti Aljaske in prikritih političnih igrah, ki se tam odvijajo.

Organizacija Human Rights Watch je označila načrte izraelske vlade o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države za "gnusne". Objavljeni so bili tudi pozivi k širokemu uporu proti izraelskemu kolonializmu in pozivi k pritisku na Izrael.

Human Rights Watch je obsodil načrte Izraela o preselitvi Palestincev iz Gaze v Libijo, Ugando in druge države kot 'gnusne'. Izrael naj bi poskušal izboljšati svojo podobo s pomočjo 'športnega pranja', pri čemer naj bi Kanada gostila dogodke, kar je sprožilo pozive k prepovedi Izraela zaradi njegovih dejanj v Gazi.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Objavljeni so bili članki o prihajajočem srečanju med predsednikoma Trumpom in Putinom. Ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za kulturo Andrej Maliušev, je prispela v Severno Korejo dva dni po telefonskem pogovoru med Putinom in Kimom, v katerem sta obljubila okrepitev sodelovanja.

Na Poljskem so aretirali mladega ukrajinskega državljana zaradi domnevnega vandalizma na spomeniku, posvečenem žrtvam volinskega pokola v Domostavi. Osumljenec naj bi tudi pri drugih priložnostih, vključno z dogodki v Varšavi in Vroclavu, slavil simbole storilcev tega pokola. Poljske oblasti preiskujejo primer, Tusk pa naj bi že vedel katere službe so rekrutirale osumljenca.

Evropski voditelji so ZDA opozorili, da lahko o mejah Ukrajine odloča samo Ukrajina. Nemški kancler Merz je po skupinskem telefonskem pogovoru zatrdil, da ameriški predsednik Trump v veliki meri deli stališče Evropejcev. Francoski predsednik Macron pa je izjavil, da si ZDA prizadevajo za prekinitev ognja v Ukrajini.

Po poročanju švedskega portala etc.se je posebna poročevalka ZN za svobodo izražanja, Irene Khan, obsodila Izrael zaradi smrtonosnega napada na novinarje Al Jazeere v Gazi, ki naj bi bil namerna strategija za zaustavitev neodvisnega poročanja. Medtem pa norveški portal rights.no poroča, da so se pojavile kritike in nasprotujoče informacije o novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki ga je Izrael ubil, pri čemer izraelska vojska trdi, da se je izdajal za novinarja, medtem ko je deloval kot vodja Hamasa.

Članki kritizirajo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnih dvojnih standardov pri obravnavi avtoritarnih režimov. Medtem ko naj bi Trump ostro nastopal proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj bi bil bolj blag do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o globalnem odporu proti Trumpovi politiki, pri čemer nekateri kritiki ZDA označujejo za sebično državo, ki ji ni mar za blaginjo drugih.

Članki obravnavajo dve ločeni, a potencialno povezani temi. Prvi članek na libertarianinstitute.org trdi, da je izraelska vojaška moč odvisna od zunanje pomoči, predvsem iz ZDA, kar nasprotuje konservativnim trditvam o samozadostnosti Izraela. Drugi članek na skwawkbox.org obtožuje Yvette Cooper, da je lagala o skupini Palestine Action, protigenocidni protestni skupini, pri čemer naj bi delovala na zahtevo pro-izraelskih lobijev in jo poskušala prepovedati.

V Romuniji, po mnenju Iona Cristoiuja, Nicușor Dan hkrati podpira in nasprotuje Donaldu Trumpu. Medtem pa Donald Trump napoveduje, da ima 'nepobiten dokaz' proti senatorju Adamu Schiffu, ki ga obtožuje uhajanja zaupnih dokumentov. Voditelji v Evropi si prizadevajo prisiliti ZDA, da nadaljujejo s financiranjem vojne v Ukrajini.

Novozelandski premier Christopher Luxon je izjavil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu "izgubil kompas" in da je njegov odziv v Gazi pretiran. Luxon je dejal, da je dogajanje v Gazi grozljivo. Hkrati se je Netanjahu v intervjuju pohvalil, da se kljubuje ZDA in jih vleče v vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Berlin, kjer se je srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Skupaj sta se udeležila videokonference o vojni v Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi drugi evropski voditelji in ameriški politiki, vključno z Donaldom Trumpom in J.D. Vancem. Namen obiska je bil tudi izvajanje pritiska na Rusijo pred vrhom ZDA-Rusija.

Ameriški State Department je v svojem poročilu o človekovih pravicah za leto 2024 izrazil zaskrbljenost zaradi razveljavitve rezultatov prvega kroga predsedniških volitev v Romuniji. Poročilo opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Evropi, zlasti na omejevanje svobode izražanja. Poudarja tudi, da vlade še naprej posegajo po cenzuri in omejevalnih zakonih.

Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je reagiral na "bulverzirajoče obnašanje Ukrajincev" na stadionu Narodowy in dejal, da ne razume, zakaj so Ukrajinci sploh šli na ta stadion. Po škandalu je poudaril, da morajo odgovorni za incident nositi posledice.

Antiwar.com je objavil odprto pismo izraelskemu zunanjemu ministru Gideonu Sa'arju, ki se nanaša na njegov govor v Varnostnem svetu Združenih narodov. Pismo izraža željo po pogovoru z ministrom po seji. Danski portal arbejderen.dk pa ocenjuje, da se Izrael nahaja v eksistencialni politični in varnostni krizi.

Sirijska vlada si prizadeva za obnovo naftovoda Kirkuk-Baniyas z Irakom, ki je bil pred vojno in sankcijami sposoben prepeljati do 300.000 sodčkov nafte na dan do sirijske sredozemske obale. Ta strateška poteza naj bi bila ključna za sirijsko gospodarstvo, še posebej ob zaostrovanju bojev za oblast po obdobju Assada.

Dve kitajski ladji sta trčili med poskusom zasledovanja filipinske patruljne ladje v spornem območju Scarborough Shoal v Južnem kitajskem morju. Incident se je zgodil v ponedeljek. Kitajska obalna straža naj bi že leta nadlegovala in ustrahovala filipinske obalne straže in ribiška plovila na tem območju.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno priznal, da je Francija v poznih petdesetih letih v Kamerunu vodila »vojno« med dekolonizacijo. V pismu kamerunskemu kolegu je Macron izrazil obžalovanje zaradi »represivnega nasilja«, ki ga je povzročila Francija v tem obdobju.

V Bruslju so se pojavile napetosti zaradi izraelske politike, pri čemer so uradniki EU v sporu s komisijo glede ravnanja z vojno v Gazi. Hkrati je nekdanji izraelski ambasador v Nemčiji, Jeremy Issacharoff, izrazil podporo ustavitvi dobav orožja Izraelu, kar ocenjuje kot primeren ukrep.

Evropska komisija vztraja, da vprašanja carin in Ukrajine niso povezana, medtem ko ZDA še niso izvedle dogovora iz julija. Hkrati pa v Armeniji obstaja bojazen glede morebitnega prevzema nadzora nad koridorjem Syunik s strani ameriških sil. Medtem naj bi vrh v Aljaski nakazoval vrnitev k ekskluzivnim pogovorom o delitvi vplivnih območij, pri čemer naj bi bili Evropa in Ukrajina izključeni iz odločanja o njuni usodi.

Članki poročajo o vplivu ameriških carin in trgovinskih sporov na Latinsko Ameriko in Indijo. Latinska Amerika se usmerja proti Aziji, Kitajski in BRICS kot odgovor na Trumpove tarife, s čimer spodbuja multipolarni svet. Medtem pa so se v Indiji, zaradi trgovinskih napetosti z ZDA, pojavili pozivi k bojkotu ameriškega blaga, Indija pa je odpovedala tudi nekatere orožarske posle z Ameriko, kar kaže na poslabšanje odnosov.

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je ta 27. julija sprejel Dalajlamo. Po navedbah kitajskega veleposlaništva v Pragi je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien dejal, da je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Češka tiskovna agencija (ČTK) poskuša pridobiti odziv s Praškega gradu.

Italija je naknadno podpisala skupni poziv 25 držav in predstavnikov Evropske unije, ki od izraelskih oblasti zahteva takojšen in varen dostop do humanitarne pomoči. Češka pa je ob pozivu 24 držav Izraelu, da ustavi lakoto v Gazi, izrazila, da v izjavi pogreša omembo Hamasa.

Poleg Avstralije naj bi palestinsko državo na Generalni skupščini ZN septembra priznale tudi Francija, Velika Britanija in Kanada. Kanadska zaveza o priznanju Palestine je bila označena za nesmiselno zaradi podpore Izraelu pri genocidu v Gazi. Avstralija s tem priznanjem tvega jezo ZDA, a bi se lahko izognila močnemu odzivu, če bi potezo napovedala za svojimi zavezniki.

Napovedano srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Aljaski je povzročilo, da so delnice obrambnega podjetja Rheinmetall padle. Vlagatelji so se odzvali s prodajo delnic, saj pričakujejo, da bi morebitna sprostitev napetosti v Ukrajini lahko pomenila konec obdobja povečanega povpraševanja po orožju. Kljub dobrim polletnim rezultatom in rasti podjetja, se vlagatelji bojijo prihodnosti.

Po incidentu na koncertu v Varšavi, kjer so bili izpostavljeni simboli ukrajinske ideologije banderovstva, je poljski premier Donald Tusk napovedal postopke za deportacijo 63 oseb. Dogodek je sprožil burne odzive in obsodbe, politični komentatorji pa so izrazili zaskrbljenost nad tovrstnimi manifestacijami. Tusk je dejal, da je situacija, ki je razburila javnost, dobila svoj epilog.

Na Poljskem je zmaga Karola Nawrockega na predsedniških volitvah povzročila padec vrednosti zlota in negotovost glede prihodnjih odnosov z Evropsko unijo. Novi predsednik napoveduje revolucionarne spremembe v dialogu z vlado. Medtem pa je v Združenih državah Amerike podpredsednik JD Vance izrazil zaskrbljenost glede politike omejevanja svobode govora v Evropi, še posebej v Združenem kraljestvu, kjer se po njegovem mnenju preveč spogledujejo s cenzuro.

Madžarski državni sekretar Azbej Tristan je izrazil prepričanje, da je napočil čas za srečanje na vrhu med Rusijo in Evropo, saj si Evropa ne more privoščiti, da bi bila izključena iz oblikovanja lastne prihodnosti. Hrvoje Cvijanović, profesor na Fakulteti za politične vede, ki je večkrat obiskal Ukrajino in kot prostovoljec nosil pomoč na fronto, pa je v intervjuju za RTL Direkt poročal o spremembah, ki jih je opazil v Ukrajini.

Medtem ko Zahod izvaja simbolične geste priznavanja Palestine brez resničnih posledic za Izrael, ki nadaljuje z uničevanjem Gaze, Microsoft pomaga pri nadzoru milijona pogovorov na uro za izbiro ciljev za drone v Palestini. Kritiki opozarjajo, da ta tehnologija podjetja Microsoft prispeva k nadaljnjemu konfliktu in nadzoru nad Palestinci.

ZDA so povečale nagrado za informacije, ki bi privedle do aretacije in obsodbe venezuelskega predsednika Nicolása Madura, na 50 milijonov dolarjev, kar ga obtožujejo vpletenosti v trgovino z drogami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil podporo Maduru in ukazal vojski, da ga brani. Medtem je venezuelska vlada razkrila domnevno zaroto ZDA in desne opozicije za strmoglavljenje Madura, kar je sprožilo proteste v Latinski Ameriki. Italijanski del Mednarodne protifašistične organizacije je potezo ZDA označil za teroristično provokacijo.

Projekti, povezani z družino Trump, so v zadnjih dneh sprožili več polemik. V Vietnamu so lokalni prebivalci nezadovoljni z nizkimi odškodninami, ki jih ponujajo oblasti za zemljišča, namenjena gradnji golfišča, ki ga podpira Trumpova družina. V ZDA pa je protest proti Trumpovim ukrepom za 'varnost' Washingtona sprožil obtožbe o provokaciji nasilja. Poleg tega so se pojavile kritike na račun Trumpovega ravnanja z gospodarskimi podatki in ostre izmenjave mnenj med njegovimi podporniki na družbenih omrežjih. Mike Lindell je javno izrazil svoje nezadovoljstvo nad Trumpom. Razpravljalo se je tudi o Trumpovi trgovinski politiki in odpuščanju vodje Urada za statistiko dela.

Ukrajinski predsednik Zelenski ne bo prisoten na prihajajočem vrhu med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom. Medtem se evropski voditelji pospešeno pripravljajo na pogovore s Trumpom pred njegovim srečanjem s Putinom na Aljaski, kar kaže na zaskrbljenost glede prihajajočih pogovorov. Prihajajoče srečanje med Trumpom in Putinom vzbuja veliko zanimanje in pričakovanje v mednarodni skupnosti.

Norveški državni investicijski sklad, največji na svetu, je napovedal prodajo svojih delnic v 11 izraelskih podjetjih. Odločitev je bila sprejeta po poročilih, da je sklad investiral v izraelskega proizvajalca reaktivnih motorjev, medtem ko vojna v Gazi še poteka. Nicolai Tangen, vodja Norges Bank Investment Management (NBIM), ki upravlja s skladom, je potrdil umik naložb.

Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal, da bo Avstralija priznala Palestino kot državo na Generalni skupščini ZN septembra. Ta odločitev sledi podobnim potezam Združenega kraljestva, Francije in Kanade. Priznanje naj bi se zgodilo v začetku septembra pred Generalno skupščino ZN.

Iran je sprva nasprotoval načrtovanemu koridorju v Armeniji, ki ga je podpiral Donald Trump, a se zdi, da zdaj spreminja svoje stališče. Vendar pa iranski predsednik Masoud Pezeshkian opozarja Armenijo pred morebitno ameriško strategijo, ki stoji za tem koridorjem, ki bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Iranski uradniki so o tem vprašanju govorili z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Med ponedeljkovo konferenco se je Waldemar Żurek odzval na vprašanje novinarja o zaupanju Nemčiji. Premier Tusk je na srečanju v Pabianicah izjavil, da po delovnem času preučuje algoritme.

Donald Trump je dejal, da ne bo sklenil dogovora na srečanju s Putinom in da bo po srečanju poklical Zelenskega in evropske voditelje. Izjavil je tudi, da bi ruski tanki lahko prišli do Kijeva v štirih urah, če bi potovali po avtocesti, vendar se je eden od generalov odločil za prečkanje kmetijskih zemljišč. Poleg tega je napovedal povečanje števila vojakov v Washingtonu, da bi 'osvobodil' prestolnico pred kriminalom.

Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ostro obsodil Izrael, rekoč da je izraelska vlada izgubila razum in človečnost. Crosetto je izrazil zaskrbljenost glede konflikta v Ukrajini in opozoril na veliko število žrtev na bojišču.

Direktor Lige proti obrekovanju (ADL), Jonathan Greenblatt, se je pohvalil, da predsednik Trump uvaja drakonske zakone o 'sovražnem govoru', da bi zatrl 'antisemitizem'. V intervjuju za New York Times je dejal, da je bila ameriška nacionalna strategija za boj proti antisemitizmu oblikovana s strani ADL. Hkrati se je direktor podjetja Intel, Lip-Bu Tan, odpravil v Belo hišo po tem, ko je predsednik Trump javno zahteval njegov odstop zaradi domnevnih povezav s Kitajsko. Viri blizu Wall Street Journal pravijo, da bo Tan s predsednikom razpravljal o svoji osebni in strokovni preteklosti ter poudaril svojo zvestobo Združenim državam.

Liverpoolov zvezdnik Mohamed Salah je kritiziral UEFAnemembo hyllest palestinskemu nogometašu Suleimanu Al-Obeidu, ker niso omenili vzroka in kraja njegove smrti. Al-Obeid, znan kot "Palestinski Pele", je bil umorjen v Gazi s strani izraelskih sil med čakanjem na humanitarno pomoč. Novica o njegovi smrti je dosegla nogometni svet, kar je sprožilo vprašanja o molku UEFAnemembo in FIFAe glede njegovega umora.

Gavin Williamson s ConservativeHome je kritiziral Keirja Starmerja zaradi njegovega stališča o priznanju palestinske države, češ da je prehitro. Williamson meni, da ne bi smelo priti do priznanja Palestine, dokler se talci ne vrnejo v Izrael. Medtem pa naj bi Avstralija priznala palestinsko državo.

Španski medij infolibre.es izpostavlja razvoj komunikacijskih modelov v novinarstvu, ki ne zahtevajo nujno militantnosti ali specifičnega stališča bralcev. Članek raziskuje, kako se novinarji soočajo s poplavo informacij in nenehno potrebo po ažurnosti. Medtem pa italijanski portal contropiano.org opozarja na pričakovano invazijo na Gazo ter poziva k nasprotovanju uničenju Gaze in preostalega dela Palestine. Kritizirajo mednarodni sistem, ki temelji na uporabi sile v imenu miru, kar po njihovem mnenju prikriva resničnost.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Evropski voditelji si prizadevajo za pogovor z Donaldom Trumpom pred njegovim načrtovanim srečanjem z Vladimirjem Putinom. Medtem je JD Vance izrazil mnenje, da bi bilo srečanje ukrajinskega predsednika Zelenskega s Putinom pred vrhom s Trumpom v Aljaski neproduktivno. Generalni sekretar zveze NATO je izjavil, da bosta Putin in Trump razpravljala ne le o ozemljih, temveč tudi o vprašanjih varnostnih jamstev.

Nvidia in Advanced Micro Devices naj bi plačevala 15 % provizije ZDA od prodaje čipov na Kitajskem. Donald Trump nadaljuje s protekcionistično trgovinsko politiko, ki po mnenju kritikov škoduje gospodarstvu. Razkrito je bilo, da se Trump zanima za imenovanje ekonomista, usklajenega z MAGA, na vodilni položaj v Uradu za statistiko dela (BLS), kar je sprožilo kritike o političnem vplivanju na statistične podatke. Poleg tega narašča nezadovoljstvo s Trumpovim vodenjem znotraj ZDA, medtem ko države BRICS zavračajo ameriški vpliv.

Donald Trump je obljubil, da bo izgnal brezdomce iz Washingtona in zaprl kriminalce, pri čemer je poudaril, da bo prestolnica s tem postala varnejša in lepša. Obljubil je, da jim bo zagotovil prenočišča izven prestolnice. Županja Washingtona sicer trdi, da kriminal ne narašča.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Po poročanju sgtreport.com je ukrajinski predsednik Zelenski zavrnil idejo o srečanju med ruskim predsednikom Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Trumpom na Aljaski. Hkrati pa armstrongeconomics.com poroča o naraščajočem številu vprašanj glede modela, ki napoveduje vojno in cilja specifične tedne, kot je avgust 2025, kar sovpada s Trumpovo idejo o mirovni konferenci s Putinom na Aljaski.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je ostro kritizirala skupno izjavo voditeljev Evropske unije o pogovorih glede Ukrajine, ki jo je označila za "še en nacistični pamflet". Zaharova je na svojem kanalu Telegram poudarila, da odnosi med Kijevom in Brusljem spominjajo na nekrofilijo. Prav tako je napadla EU, češ da "flirta" z desnico.