APDEJT.si

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Članki obravnavajo različne teme, povezane z Ukrajino in Evropsko unijo. Prvi članek izpostavlja, kako naj bi Združene države Amerike preložile breme ukrajinske vojne na Evropo, ne da bi ji omogočile soodločanje pri mirovnih sporazumih. Drugi članek kritizira trgovinsko strategijo Evropske unije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki naj bi stremela k novi, 'srečni' globalizaciji, medtem ko ljudje izgubljajo premoženje. Tretji članek pa obravnava cenzuro Melanie Trump glede ukrajinskih otrok in opozarja na tišino zahoda ob bombardiranju Donbasa.

Nove tarife, ki jih je uvedel Donald Trump (50% na Indijo in Brazilijo, 100% na Kitajsko), po opozorilih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ogrožajo globalno trgovino s spodbujanjem inflacije. Hkrati naj bi Trump s povečanimi tarifami izvajal pritisk na Indijo, da ta ne bi več kupovala ruske nafte.

Na Danskem je Kasper Støvring v Berlingske kritiziral danske intelektualce, ki Donalda Trumpa označujejo za fašista in ne priznavajo nobenih njegovih pozitivnih lastnosti. Medtem pa na EuropeSays.com analizirajo, zakaj Trumpov slog pogajanj, opisan v njegovi knjigi "Umetnost poslovanja", ne deluje pri Vladimirju Putinu.

Izraelski poslovnež Amir Gross Kabiri naj bi prevzemal nadzor nad mostarskim Aluminijem, kar po navedbah logicno.com razkriva njegove prave namene. Hkrati pa aktivist za palestinske pravice Roy Aloni, ki je zapustil Izrael, na portalu h-alter.org opozarja na privilegiran položaj izraelskih zapornikov v primerjavi s palestinskimi.

Kenijski ginekolog Wahome Ngare opozarja ugandskega predsednika Yowerija Musevenija pred zaupanjem Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), trdeč, da cepiva zmanjšujejo plodnost. Poljski zavezniki so zaskrbljeni zaradi načrtovanega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, pri čemer nemška vlada opozarja Madžarsko na mednarodno tiralico za Putina. V Aziji se krepijo nove sile, medtem ko se države kot Indonezija, Turčija, Egipt in Madžarska uveljavljajo kot pomembni akterji v mednarodni politiki, z Viktorjem Orbánom, ki naj bi gostil srečanje Trump-Putin.

Izraelske sile so izvedle vrsto smrtonosnih napadov v Gazi, trdeč, da so teroristi Hamasa ubili dva vojaka. Kljub temu je bil mejni prehod Kerem Shalom med Izraelom in Gazo ponovno odprt. Analiza Times of Israel pa opozarja, da se Hamas ne obnaša kot poražena sila, kar ogroža celoten armistrij.

Donald Trump naj bi na zasebnem srečanju pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj Rusiji prepusti znatno količino ozemlja ali pa se sooči z uničenjem. Trump je zavrnil Zelenskega prošnjo po izstrelkih Tomahawk, ker naj bi jih ZDA potrebovale zase. Trump je izjavil, da bo Rusija obdržala nekaj osvojenega ozemlja, da bi prekinila vojno.

Nemško zunanje ministrstvo je začasno odpoklicalo svojega veleposlanika v Gruziji, Petra Fischerja, v Nemčijo na posvetovanja. Ta poteza je sledila obtožbam gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, ki je Fischerju očital vmešavanje v notranje zadeve države.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal, da bo kandidiral na volitvah, ki bodo v Izraelu novembra 2026. To je potrdil v televizijskem prenosu. Hkrati je venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado Netanjahuju čestitala za genocid v Gazi.

V Rimu so potekale manifestacije proti izraelski vladi in italijanski vpletenosti v genocid nad Palestinci. Objavljeno je bilo podrobno poročilo o mednarodnem zatiranju solidarnosti s Palestino. Po smrti Jaserja Arafata leta 2004 se Palestina sooča s političnim kolapsom.

Na pobudo Nizozemske je 19 držav članic EU in Norveška od Evropske komisije zahtevalo, da dosledneje izvaja deportacije v Afganistan. Leta 2024 se ta praksa skoraj ni izvajala, kar povečuje pritisk na Bruselj glede vračanja migrantov. Migracijska kriza je spodbudila zahteve po učinkovitejši remigraciji.

Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil, da je 'ilegalni narkobaron', in napovedal ustavitev ameriške finančne pomoči Kolumbiji zaradi domnevnega neuspešnega boja proti proizvodnji in preprodaji drog. Ameriška vojska naj bi uničila 'zelo veliko podmornico', ki je prevažala droge v Karibskem morju.

Kitajska je obtožila Združene države Amerike, da so izvedle kibernetske napade na nacionalni center za razširjanje časa. Peking trdi, da je ameriška agencija NSA v hekerskem napadu uporabljala pametne telefone za napad na omenjeno institucijo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odobril prikrite operacije Cie v Venezueli, s ciljem spremembe režima, poroča portal NachDenkSeiten. TrendsinThenews.substack.com pa dodaja, da ZDA povečujejo vohunske aktivnosti v državi, kar v Caracasu povzroča zaskrbljenost zaradi tveganj za morebitne ameriške vohune, ki bi bili ujeti.

Madžarski premier Viktor Orbán je z navdušenjem sprejel napoved morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, kjer naj bi razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Vendar pa pot ruskega predsednika v Budimpešto ostaja logistični izziv, saj je Madžarska del Evropske unije in obdana z državami, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati so se pojavile informacije o študiji izvedljivosti tunela med ZDA in Rusijo, ki naj bi se začela kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar sproža različne interpretacije.

Zahod poskuša Belorusijo zvabiti v ponovno uravnoteženje odnosov z Rusijo prek tesnejšega sodelovanja z Zahodom. Pri TheAltWorld poročajo, da je cilj Zahoda zamenjati domnevno rusko vazalstvo Belorusije z dejanskim poljskim. Zahod je že spremenil Ukrajino, Armenijo in Moldavijo v protiruske države, hkrati pa povzroča težave v odnosih.

Rusija je predlagala gradnjo 112 kilometrov dolgega tunela pod Beringovo ožino, ki bi povezal Aljasko v Združenih državah Amerike s Čukotko v Rusiji. Projekt, imenovan "Tunel Putin-Trump", bi omogočil fizično povezavo med državama. Hkrati je Donald Trump izrazil stališče glede vojne v Ukrajini, pozivajoč k prekinitvi spopadov na trenutni frontni črti in vrnitvi obeh strani domov.

Donald Trump je kot ameriški predsednik zavrnil pobudo Združenih narodov za uvedbo globalnega davka na ogljik, ki bi po mnenju uradnikov zvišal cene za ameriške potrošnike. Poleg tega je Trump spremenil ameriško zunanjo politiko, opuščajoč moraliziranje in se osredotočil na to, da so dogovori koristni za vse, vključno z ameriškimi interesi.

Pomembna konferenca Združenja za upravljanje s človeškimi viri (SHRM), ki naj bi potekala v Louisvilleu v Kentuckyju, se sooča z bojkotom zaradi povabila govorniku, ki podpira Donalda Trumpa in nasprotuje DEI. Hkrati je Jon Stewart v svojem podcastu kritiziral ustanovitelje ZDA zaradi zastojev v vladi. Medtem pa ankete kažejo, da večina Američanov ne podpira neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Ukrajini, vključno s pošiljanjem enot.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da 157-odstotne carine na kitajsko blago niso vzdržne. Poleg tega je pohvalil Madžarsko kot varno državo, zasluge za to pa pripisal premierju Viktorju Orbánu.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Jonathan Cook na svojih spletnih straneh in na Brave New Europe kritizira poročanje o konfliktu v Gazi, češ da ne gre za vojno, temveč za lažno prekinitev ognja. Prav tako ocenjuje, da je Trumpov načrt za mir obsojen na propad, saj po njegovem mnenju nobeno ljudstvo v zgodovini ni sprejelo trajnega suženjstva in zatiranja, Palestinci pa pri tem ne bodo izjema.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v naslednjih dveh tednih. Trump je priznal, da dodatne carine na kitajsko blago niso dolgoročno vzdržne, vendar je Kitajsko obtožil za zastoj v trgovinskih pogajanjih. Kljub temu je izrazil prepričanje, da bo s Kitajsko vse v redu.

Po poročanju RedState.com naj bi Donald Trump s svojim vodenjem in izkoriščanjem vpliva dosegel mirovni sporazum v Gazi. Townhall.com pa poroča, da je Zohran Mamdani podal izjavo glede Trumpovega domnevnega mirovnega sporazuma v Gazi.

Stranka evropskih socialistov (PES) je na kongresu v Amsterdamu izključila stranko Směr-socialna demokracija (Směr-SD) slovaškega premierja Roberta Fica. Razlog za izključitev je zbliževanje Sméra-SD z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Kitajsko. PES je Sméru-SD že leta 2023 zamrznil članstvo.

Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.

V Washingtonu so odkrili pisarno republikanskega kongresnika s svastiko na steni, zaradi česar je posredovala policija. Pop pevka Renée Rapp je med koncertom v Portlandu ostro kritizirala Donalda Trumpa in agencije Ministrstva za domovinsko varnost. Senator Mike Lee pa se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevne hinavščine, ko je obsojal posmeh na račun padca senatorja Mitcha McConnella.

Prekinitev ognja v Gazi ostaja krhka. Ameriški predsednik Trump je zagrozil Hamasu, izraelski premier Netanjahu pa je napovedal dokončanje zmage. Hamas namerava nadaljevati boj proti Izraelu. Kljub temu sta visoka ameriška uradnika izjavila, da Hamas ni kršil sporazuma o prekinitvi ognja, ker naj ne bi bilo pričakovano, da bi vrnili vse posmrtne ostanke izraelskih talcev, saj so mnogi pokopani pod ruševinami.

Donald Trump je izdal ostro opozorilo Hamasu in zahteval prekinitev ubijanja. Obenem je posredoval pri sklenitvi mirovnega sporazuma med Izraelom in Hamasom, ki je bil podpisan oktobra 2025 v Sharm el-Sheikhu, kjer je Trump sodeloval s predsedniki Egipta, Turčije in premierjem Katarja. Poleg tega se je Trump zavzel za rešitev konflikta na tajsko-kamboški meji med vrhom ASEAN v Maleziji.

V Španiji je potekala splošna stavka v znak solidarnosti s Palestino, ki je napolnila ulice v več kot 60 mestih kljub represiji in institucionalni tišini. Stavko so podprli številni sindikati in družbene organizacije, udeležilo pa se je je na stotisoče ljudi. Protesti so potekali tudi v Kataloniji, kjer so udeleženci zahtevali konec apartheida in genocida v Gazi. V Italiji so sindikati prav tako organizirali stavko za obsodbo genocida nad Palestinci.

Avstralsko sodišče je zavrnilo vizo MAGA vplivnici Candace Owens zaradi neizpolnjevanja pogojev glede značaja. Medtem v Združenih državah Amerike Donald Trump razmišlja o prenovi sistema za begunce, ki bi dajal prednost belopoltim osebam. V Teksasu, ob reki Rio Grande, je nameščena vojaška oprema, policija pa poroča o izginotju hiš za skrivanje ljudi. Mehiški uradniki pa so se pripravljali na deportacijo migrantov takoj, ko so izvedeli, da bo Trump postal predsednik.

ZDA in Kitajska se še naprej zapletata v trgovinsko vojno, ki vključuje grožnje s tarifami in prepovedmi izvoza. Ameriški izvoz soje kaže znake okrevanja, medtem ko Kitajska išče druge vire. Ameriške delnice so se okrepile po izjavah uradnikov, ki so nakazovale možnost umiritve napetosti. ZDA so zagrozile s sankcijami Kitajski zaradi omejitev izvoza redkih zemeljskih mineralov, medtem ko je Trump zagrozil s 100-odstotnimi tarifami na ves kitajski uvoz, kar je povzročilo pretres na svetovnih trgih. Kitajska se odziva s ciljanjem na ameriška podjetja.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Kremlju srečal s sirskim predsednikom Ahmedom as-Šaraa. Putin je poudaril, da je Rusija v svojih odnosih s Sirijo vedno upoštevala interese sirskega naroda. To je bilo prvo srečanje med Putinom in novim sirskim voditeljem v Moskvi.

Donald Trump vztraja, da se druga faza njegovega mirovnega načrta za Gazo nadaljuje, kljub temu da prva faza še ni zaključena - vrnitev vseh mrtvih talcev v Izrael. Hkrati je žena kandidata za župana New Yorka, Zohrana Mamdanija, javno žalovala za palestinsko osebnostjo na družbenih omrežjih, ki je bila ubita v Gazi in je znana po promociji Hamasa. Trump je pohvalil svojo hčerko in zeta za njuno vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom.

Izrael se sooča z notranjimi političnimi napetostmi glede prihodnosti miru in vojne. Po poročanju globalist.it, viri znotraj izraelske protifašistične scene trdijo, da se premier Benjamin Netanyahu bolj boji miru kot vojne in da bo storil vse, da bi ga sabotiral. Medtem pa je visoki funkcionar iz Netanyahujevega kabineta za The Times of Israel izjavil, da vojna v Gazi "še ni končana", s čimer je nasprotoval izjavam Donalda Trumpa.

ZDA so nemškemu novinarju Mariu Sixtusu zavrnile vstop v državo zaradi njegovih ostrih komentarjev o umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Sixtus, znan po svojih provokativnih izjavah, je zdaj sam izkusil posledice, ki jih pogosto napoveduje drugim. Odločitev ZDA je sprožila razprave o svobodi govora in omejitvah izražanja.

Slovaški premier Robert Fico je med telefonskim pogovorom s predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo izrazil nezadovoljstvo nad tem, da se Evropska unija prioriteto posveča Ukrajini, namesto reševanju lastnih gospodarskih in političnih problemov. Fico je poudaril, da Bratislava ne bo podpirala novih sankcij proti Rusiji, dokler ne bo dosežen jasen napredek pri reševanju notranjih težav EU.

Medtem ko so bili nedavno objavljeni premirje in potencialni konec vojne med Palestino in Izraelom, obstaja zadržanost glede zaupanja v uresničitev dogovora zaradi desetletij konflikta na Bližnjem vzhodu in vezi med ZDA in Izraelom. Poleg tega je nekdanji analitik Cie Larry C. Johnson komentiral Trumpov načrt za mir v Gazi kot "poroko brez neveste in ženina", ki jo je Trump uprizoril pred voditelji iz Evrope, Azije in arabskega sveta.

Na afganistansko-pakistanski meji so ponovno izbruhnili siloviti spopadi med talibani in pakistansko vojsko. Afganistanske oblasti poročajo o najmanj dvanajstih smrtnih žrtvah in stotih ranjenih civilistih zaradi pakistanskega topništva. Spopadi, ki so se začeli v sredo, so se zaostrili do te mere, da so bili pakistanski cilji napadeni z brezpilotnimi letali celo v Kabulu. Dosežen je bil začasen 48-urni premirje, ki se je začel v sredo ob 18:00 po lokalnem času.

Članki poročajo o različnih vidikih trenutnih prizadevanj za rešitev palestinsko-izraelskega konflikta. Medtem ko ljudski pritisk prinaša določene uspehe, kot so zaprtje vladnih uradov v Izraelu in omejitve trgovine z orožjem, ostaja pot do trajnega miru negotova. Napovedana splošna stavka 15. oktobra in številni protesti po svetu izražajo podporo Palestini. ZDA, ki nastopajo kot posrednik pri miru, imajo po mnenju nekaterih avtorjev dvojni standard v svoji politiki v Zahodni Aziji.

MSNBC je kritiziral politiko predsednika Trumpa do Irana, vključno z njegovim odstopom od sporazuma JCPOA in napadi. Hkrati je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in zahteva varnostna jamstva ter priznanje obogatitve urana po ameriško-izraelskih napadih.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izjavil, da si Donald Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir, saj je po njegovem mnenju veliko prispeval k reševanju oboroženih konfliktov po svetu. Medtem pa poročilo nd-aktuell.de navaja, da negotovost zaznamuje svetovno gospodarstvo, na katero vpliva politika Donalda Trumpa.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Beogradu pozvala Srbijo in njenega voditelja Aleksandra Vučića k pospešitvi prizadevanj za vstop v Evropsko unijo. Izpostavila je potrebo po izvajanju reform na področju vladavine prava in uskladitvi z zunanjo politiko EU. Von der Leyen je srbskemu vodstvu poslala ostrejša sporočila glede nujnosti spoštovanja evropskih vrednot.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zagrozil, da bo posredoval v organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu 2026 in olimpijskih iger 2028. Zagrozil je, da bo zahteval od Fife, da umakne tekme iz Bostona in drugih mest, kjer meni, da varnost ni zagotovljena. Kot razlog navaja proteste in nasilne incidente.

Kremlj je zavrnil opozorilo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo rusko gospodarstvo propadlo, in zatrdil, da ima Rusija dovolj rezerv za izvajanje svojih načrtov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je prav tako obtožil evropske voditelje, da vsakodnevno spodbujajo režim v Kijevu k nadaljevanju konflikta z Rusijo, kljub pripravljenosti Rusije na diplomacijo.

V Španiji so sindikati organizirali stavke in proteste v podporo Palestini. V Gazi je prekinitev ognja nestabilna, saj Izrael nadaljuje obstreljevanje, Hamas pa zavrača predajo orožja. ZDA naj bi poslale vojake za nadzor prekinitve ognja. Italijanski novinarji so počastili umorjene palestinske novinarje, medtem ko FIFA ni prepovedala Izraelu sodelovanja na svetovnem prvenstvu. Nekateri pozivajo k nadaljnji izolaciji Izraela in sankcijam zaradi njegove politike.

Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je priznala, da je Združeno kraljestvo izgubilo nadzor nad svojimi mejami. To priznanje je podala ob pozivih k mednarodnemu sodelovanju, kar nakazuje na prepuščanje suverenosti tujim sodiščem. Stanje meje v Združenem kraljestvu se primerja s stanjem v Združenih državah Amerike pod vladama Obame in Bidna.

Častni predsednik Motoristov, Filip Turek, je pred osmimi leti zagrozil zaposlenemu na savdski ambasadi. V garaži je za brisalec avtomobila zataknil sliko šibenice, na streho vozila pa postavil lovsko nabojnico. Primer je sprožil diplomatsko noto Savdske Arabije in trenutno ga preiskuje policija. Alena Schillerová, podpredsednica stranke ANO, s katero Motoristi in SPD pogajajo o morebitni koaliciji, je zaradi tega dogodka postala živčna.

Ruski veleposlanik v Združenih državah Amerike je kongresnici iz Floride, Ani Paulini Luni, predal dokumente, ki jih je ruska vlada zbrala o atentatu na nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Dokumenti izhajajo iz sovjetskih arhivov v Moskvi.