APDEJT.si

Trump je bil deležen kritik zaradi svoje politike do Rusije in Ukrajine. Analitiki so izrazili presenečenje nad Trumpovim stališčem, ki je v nasprotju s stališčem podpredsednika JD Vancea glede vojne v Ukrajini. Trumpova nečakinja je obsodila njegov 'šibek' pristop do Putina in mirovni predlog, ki po njenem mnenju ogroža Ukrajino in svetovno demokracijo. Obtožen je bil tudi, da skuša Putinu omogočiti dosego njegovih ciljev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

Po srečanju Trumpa in Putina v Anchorageu na Aljaski in predlaganem srečanju v Budimpešti se je zdelo, da je diplomatska pot med ZDA in Rusijo zamrla. Paul Craig Roberts analizira ruski predlog za končanje konflikta in Trumpov predlog, ki naj bi Putinu ponujal več od ruskega.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po nedeljskih pogovorih z ukrajinsko delegacijo v Ženevi izjavil, da je bil to najbolj produktiven dan od začetka mirovnega procesa. Poudaril je, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj in da bo za dosego dogovora potreben dodaten čas.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

V Združenih državah Amerike so se demokrati izognili zaprtju vlade, kar je omogočilo nadaljnje delovanje državnih služb. Naslov nakazuje, da so demokrati popustili v pogajanjih, vendar podrobnosti o specifičnih pogojih dogovora niso navedene.

Dvostranska skupina zakonodajalcev v ZDA je napovedala rahel napredek pri končanju zaustavitve vlade, ki naj bi postala najdaljša v zgodovini ZDA. Republikanski anketar napoveduje, da se bo zaustavitev končala v nekaj dneh, da bi se izognili posledicam, ker ljudje dobesedno stradajo. Frank Luntz, dolgoletni politični svetovalec in anketar GOP, je dejal, da si veliko Američanov ne more privoščiti niti enega zamujenega čeka, zaradi česar pričakuje konec zaustavitve.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Podpredsednik hnutja ANO, Karel Havlíček, je napovedal, da bodo s SPD in Motoristi konec tedna delali na programu v zvezi z znanostjo in digitalizacijo. Havlíček je poudaril, da je Češka trdno zasidrana v EU in NATO. S Klempířem naj bi razpravljali o kulturi. Po njegovih besedah pogajanja ne bodo potekala v enaki veliki sestavi kot ves teden, temveč v manjših skupinah. Po Havličkovih besedah ne bodo imeli ministrstva.

Podpredsednik ZDA JD Vance se je v Jeruzalemu srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi in prihodnosti regije. Vance je poudaril, da so to 'usodni dnevi' na Bližnjem vzhodu. Medtem je Izrael identificiral trupla dveh dodatnih talcev. Senator Marco Rubio naj bi se prav tako srečal z Netanyahujem.

Po poročanju Zerohedge.com naj bi CIA zavajala Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja glede ključnih informacij o Hamasu v kritični fazi mirovnih pogovorov. Intervju z Witkoffom in Kushnerjem razkriva ozadje izraelsko-hamasovskega mirovnega sporazuma v Gazi. Hkrati pa Husseini.substack.com poroča, da naj bi "shadow president" Larry Ellison ciljal na medije in Gazo, pri čemer naj bi Izrael kršil Trumpovo prekinitev ognja.

Po poročanju RedState.com naj bi Donald Trump s svojim vodenjem in izkoriščanjem vpliva dosegel mirovni sporazum v Gazi. Townhall.com pa poroča, da je Zohran Mamdani podal izjavo glede Trumpovega domnevnega mirovnega sporazuma v Gazi.

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal začasno ustavitev pokojninske reforme do leta 2028 in organizacijo konference o tej temi. Medtem ko nekateri menijo, da je to koncesija socialistom in sindikatu CFDT, drugi opozarjajo, da gre le za trik, ki ne bo bistveno izboljšal življenja delavcev in služi kot priprava na varčevalne ukrepe.

Oliver Darcy je bil ponovno gost v oddaji PBS, kjer je kritiziral Bari Weiss, ki je prevzela CBS News. Charles Gasparino s Fox News je izrazil zaskrbljenost zaradi anket o Trumpu. Upokojeni častnik ameriške mornarice je kritiziral Trumpov načrt za praznovanje 250. obletnice ZDA, Dennis Kneale pa je izjavil, da ne želi, da bi imeli kritiki Charlieja Kirka svobodo govora. Letališki upravitelji naj bi tvegali kazni in prepoved dela v vladi zaradi promocij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v petek v Washingtonu srečal z Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o zračni obrambi in morebitni dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Zelenski je omenil možnost financiranja nakupa teh raket z zamrznjenimi ruskimi sredstvi. Trump je izjavil, da se je začela druga faza mirovnih pogovorov v Gazi, pri čemer je poudaril pomembno vlogo Egipta pri dogovoru.

Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi do petka imenoval novega premierja, s čimer se želi izogniti predčasnim volitvam in nadaljnji politični nestabilnosti. Macron in odhajajoči premier Sébastien Lecornu si prizadevata pridobiti podporo socialistov, medtem ko macronisti poskušajo oblikovati novo vlado »centra« s podporo strank LR in PS na podlagi »sporazuma o necenzuri«.

Visoki voditelj Hamasa, Mousa Abu Marzouk, je izrazil stališče organizacije glede Trumpovega načrta za Gazo, pri čemer je poudaril, da si Hamas želi doseči dogovor, vidi Trumpa kot ključnega igralca pri tem, vendar ne namerava »dvigniti bele zastave«. Hkrati je prišlo do poročil o pogajanjih v Egiptu, kjer naj bi Hamas bil priznan kot pogajalski partner, ne pa uničen. Govori se, da bi Donald Trump lahko zahteval zasluge za končanje konflikta v Gazi.

Članek na johnmenadue.com izraža zaskrbanost glede duševnega zdravja Donalda Trumpa, pri čemer navaja njegovo vedenje in objave na Truth Social kot razlog za pomislek. Medtem, članek na breitbart.com poroča, da demokratski kongresnik Adam Smith meni, da bi demokrati izgubili pogajalsko moč, če bi najprej odobrili zakon o začasnem financiranju vlade. Poleg tega newsmax.com poroča o združevanju republikancev okoli strategije predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, da bi pritisnili na senate demokrate za sprejetje začasnega zakona o financiranju brez dodatnih političnih zahtev.

Donald Trump je pozval Izrael k ustavitvi bombardiranja Gaze, medtem ko je Hamas izrazil pripravljenost za izpustitev talcev in začetek neposrednih pogajanj. Trump je objavil videoposnetek, v katerem je izrazil prepričanje, da je doseganje miru na Bližnjem vzhodu blizu, po dogovoru Hamasa za začetek pogajanj na podlagi njegovega načrta. Hamas je pozdravil Trumpovo izjavo in izrazil pripravljenost za takojšen začetek pogovorov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je opravičil Katarju za izraelski napad v Dohi med telefonskim pogovorom. Sočasno je v Washington prispela visoka katarska delegacija, ki nadaljuje pogajanja o izpustitvi talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju vojne v Gazi blizu. Po njegovih besedah naj bi dogovor privedel do izpustitve talcev in končal vojno.

Donald Trump je nakazal možnost dogovora glede Gaze. Medtem pa je Tony Blair ponudil, da prevzame vodenje v Gazi, kar kaže na diplomatske napore za rešitev situacije v regiji.

Iran je nakazal pripravljenost na ponovna pogajanja z ZDA. Hkrati pa generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi pritiska na Teheran, da omogoči ponovne inšpekcije jedrskega programa. IAEA poudarja, da mora Iran hitro privoliti v nadzor svojega jedrskega programa.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na srečanje z Volodimirjem Zelenskim, vendar je postavil pogoj, da se srečanje odvije v Moskvi. Ta zahteva je bila predstavljena kot zaporna in nakazuje na otežene možnosti za neposredna pogajanja med voditeljema.

Mladi Ukrajinci, med njimi finančni analitik Taras Kryvyy, izražajo dvom o možnosti mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Medtem pa nekdanji ukrajinski poslanec obtožuje predsednika Zelenskega, da stoji za smrtjo politika Parubija, kar nakazuje na notranje politične spletke v državi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je obljubljal hitro rešitev konflikta v Ukrajini, zdaj prepušča pogovore Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskemu. Medtem ko nekateri analitiki menijo, da bo vojna odločena na bojišču, se Trumpove mirovne pobude, ki so se začele s srečanjem s Putinom na Aljaski, soočajo z zastoji in spremembami smeri.

Članek na lantidiplomatico.it kritizira evropske politične elite in njihovo vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer trdi, da EU vztraja pri pojmovanju vojne kot miru. Hkrati članek na eunews.it poroča, da zavezniki Ukrajine iščejo skupno stališče glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu konflikta, medtem ko Moskva ohlaja pričakovanja glede morebitnega bilateralnega srečanja med Putinom in Zelenskim. Pogovori o konkretni obliki zavezniške podpore še potekajo, medtem ko ozemeljska vprašanja ostajajo ovira na poti k miru.

Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi ruskega napada na ameriško tovarno v Ukrajini. Njegova administracija še vedno podpira premik marihuane iz seznama I na seznam III v skladu z Zakonom o nadzorovanih substancah. Napovedal je, da bo v dveh tednih sprejel odločitev glede nadaljnjih korakov v zvezi z Ukrajino in Rusijo. Po njegovih besedah naj bi ameriška vlada postala nov delničar podjetja Intel.

Švica je pripravljena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ponuditi imuniteto, če se bo udeležil mirovne konference o Ukrajini v Ženevi. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je dejal, da bi to Putinu omogočilo udeležbo kljub nalogu za aretacijo, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (MKS).

Iran bo nadaljeval pogovore z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) glede svojega jedrskega programa. Napovedujejo novo rundo pogajanj v prihodnjih dneh.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski je prineslo različne interpretacije. Paul Craig Roberts poroča, da je Trump opustil zahtevo po prekinitvi ognja in se osredotočil na iskanje trajnega miru. Steve Witkoff, eden od udeležencev srečanja, pa je za CNN izjavil, da se je Rusija praktično predala ZDA.

Članki poročajo o naraščajočih napetostih v zvezi z možno mirovno konferenco med ruskim predsednikom Putinom in ameriškim predsednikom Trumpom. Poudarjajo, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski aktivno poskušal sabotirati te pogovore. Različni viri namigujejo, da je Zelenski v težkem položaju, saj se sooča s težavami v vojski in pritiskom za mirovna pogajanja. Obstajajo tudi navedbe o insceniranih napadih, ki naj bi jih Ukrajina in NATO pripisovala Rusiji. Članki nasprotno izpostavljajo tudi željo obeh strani, tako Rusije kot ZDA, po uspešnem vrhu.

Peter Pellegrini vidi v morebitnih pogajanjih med Donaldom Trumpom in Vladimirom Putinom priložnost za končanje vojne v Ukrajini in upa, da bo vrh na Aljaski umiril napete mednarodne razmere. Hkrati pa ameriška administracija, kot je dejal podpredsednik JD Vance, raziskuje možnost organizacije srečanja med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim.

Vladimir Putin je predlagal mirovni načrt, medtem ko Evropa poudarja pomembnost vzajemnosti namesto enostranskih ozemeljskih koncesij. Medtem se pojavljajo poročila o zavrnitvi mirovnih pogojev, ki jih je predlagal Donald Trump, in sicer s strani ukrajinskega predsednika Zelenskega. Razprave o srečanju Trumpa in Putina glede oblikovanja pogojev prekinitve ognja so bile prav tako zavrnjene.

Interni dokumenti razkrivajo, da so predlogi Hamasa prišli pred agresivnim izbruhom Donalda Trumpa, ki je skupaj z Benjaminom Netanjahujem grozil s še bolj nasilnimi "alternativami" pogajanjem o prekinitvi ognja. Politični vodja Hamasa, Khalil Al-Hayya, je ostro kritiziral "izsiljevanje" s strani ZDA in Izraela. Donald Trump je ponovil, da je Hamas odgovoren za trpljenje ljudi v Gazi, rekoč, da bi Hamas lahko končal humanitarno krizo v Gazi.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je izjavil, da Iran pričakuje od ZDA, da se zavežejo k plačilu odškodnine za škodo, ki je nastala med nedavnimi napadi. Kot pogoj za ponovni začetek pogajanj je postavil, da ZDA kompenzirajo Iran za izgube, nastale med vojaškimi operacijami prejšnji mesec. Minister je poudaril, da dogovor ni mogoč, dokler Trump zahteva popolno prekinitev bogatenja urana v Iranu, in dodal, da bi Washington moral pomisleke reševati s pogajanji.

Donald Trump in Claudia Sheinbaum sta se dogovorila za 90-dnevno preložitev uvedbe novih carin. ZDA in Mehika bosta nadaljevali pogajanja o trgovinskih sporazumih, pri čemer trenutne carine ostajajo v veljavi. Trump je poudaril kompleksnost dogovora z Mehiko zaradi vprašanj na meji.