APDEJT.si

Zdi se, da se je Donald Trump skorajda brezpogojno podredil Vladimirju Putinu, kar spominja na vpliv Henryja Kissingerja. Rusija kljub počasnemu napredku v Ukrajini leta 2025 in velikim izgubam ohranja samozavest, Putin pa izraža prepričanje v zmago, kar očitno vpliva na Trumpa. Ta je izjavil, da bo Ukrajina kmalu izgubila preostanek regije Donbas.

Ukrajina naj bi se načeloma strinjala z bistvenimi točkami mirovnega načrta, ki ga podpira Trump, in čaka na odziv Rusije. Zelenski si prizadeva za čimprejšnje srečanje s Trumpom, da bi dokončno dorekel mirovni sporazum. Ukrajinski uradniki zavračajo ključne elemente Trumpovega načrta, vključno s priznanjem ruskih ozemeljskih pridobitev in omejitvami glede suverenosti, kot je članstvo v Natu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

V Ženevi danes poteka srečanje med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za mirovni sporazum, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Njegov načrt, ki obsega 28 točk, pa je naletel na odpor evropskih držav. Med vrhom G20 v Južni Afriki je prišlo do spora, saj je koalicija voljnih zavrnila Trumpovo mirovno iniciativo za Ukrajino. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je kljub temu izrazil optimizem glede načrta.

ZDA in Ukrajina sta objavili posodobljen mirovni okvir za končanje vojne z Rusijo, vendar so ključna vprašanja, kot so število ukrajinskih oboroženih sil, prihodnost jedrske elektrarne Zaporožje in oblika izmenjave ujetnikov, ostala odprta. Bolgarija podpira prizadevanja Ukrajine za pravičen in trajen mir, ki zagotavlja njeno suverenost in ozemeljsko celovitost.

V Ženevi so se sestali visoki predstavniki Ukrajine, ZDA in Evropske unije, da bi razpravljali o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Po pogovorih o ameriško-ruskem mirovnem načrtu v 28 točkah sta ameriška in ukrajinska delegacija izrazili previdni optimizem in napovedali nadaljevanje intenzivnih diplomatskih aktivnosti. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pogovore označil za "najproduktivnejše in najpomembnejše" doslej.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ukrajinske oblasti niso izrazile hvaležnosti za prizadevanja ZDA. Ob tem je ponovil svojo trditev, da se vojna v Ukrajini ne bi nikoli zgodila, če bi ZDA in Ukrajina imeli močno in pravilno vodstvo. Medtem Trumpove odločitve o vojni in miru v Evropi temeljijo na intuiciji in vračanju k zahodnim ruskim klišejem.

ZDA in Ukrajina sta v Ženevi nadaljevali pogovore o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta po navedbah Bele hiše dosegli posodobljen okvir. Poudarek je na spoštovanju suverenosti Ukrajine, kar je ključno tudi za Evropsko unijo. Pogovori so bili označeni kot konstruktivni, z namenom doseči obojestransko sprejemljiv dogovor. Vendar pa se pojavljajo tudi mnenja o saboterjih, ki delujejo proti mirovnemu procesu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede končanja vojne v Ukrajini. Erdogan namerava Putina pozvati k obnovitvi pogajanj in ponovnemu zagonu Črnomorske pobude.

Objavljeni so bili novi podatki o mirovnih načrtih za Ukrajino. ZDA naj bi pripravljale načrt, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ta načrt naj bi vseboval zahtevo po ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji, kar je Zelenski označil za glavno težavo. Evropa pa naj bi pripravljala protinačrt, ki pušča odprta vrata za vstop Ukrajine v NATO. Pojavila se je tudi kritika Trumpovega odnosa do Rusije in Ukrajine.

Svetovni voditelji, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in premierji Združenega kraljestva, Italije, Španije in Nizozemske, so zavrnili spreminjanje meja Ukrajine s silo. Izrazili so podporo načelu nespremenljivosti meja. Hkrati je ameriški predsednik Donald Trump spodkopal prizadevanja Evropske unije za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 140 milijard evrov za financiranje Ukrajine.

Medtem ko evropske države iščejo alternativo mirovnemu načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino, madžarski premier Viktor Orbán vidi v njem novo priložnost za izhod iz vojne. Orbán opozarja, da se Evropska unija "trdovratno" drži vojaškega pristopa in poudarja, da lahko le diplomacija prepreči neposreden spopad z Rusijo.

Madžarski premier Viktor Orban je pozval evropske države, naj podprejo mirovni predlog za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Orban je na družbenem omrežju X dejal, da se mora Evropa odločiti med dvema potema, pri čemer ena vodi neposredno v vojno z Rusijo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejeti njegov mirovni načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Trump je dejal, da se je o tem že pogovarjal z ukrajinskimi predstavniki. Medtem pa prebivalci ukrajinskega mesta Pavlograd, ki leži blizu fronte, izražajo nasprotovanje mirovnim pogojem, ki jih zahteva Trump, saj si želijo mir, vendar ne na tak način.

Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral Evropsko unijo zaradi načrtovanega dodatnega financiranja Ukrajine v višini 135 milijard evrov. Orbán nasprotuje predlogu, ki vključuje skupno zadolževanje članic EU, in trdi, da bodo stroške tega financiranja nosile prihodnje generacije. Izpostavil je tudi vprašljivost uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so shranjena v Belgiji.

Volodimir Zelenski je ocenil Trumpov mirovni načrt kot grožnjo dostojanstvu in varnosti Ukrajine in dejal, da je nesprejemljiv, kar bi lahko povzročilo prekinitev vezi z ZDA. Analitiki so načrt označili za absurden in obscen. Kremelj je izjavil, da od ZDA še ni prejel uradnih informacij o mirovnem načrtu, vendar je pripravljen na pogajanja. Trump naj bi Zelenskemu postavil rok do dneva zahvalnosti za sprejetje načrta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje s Stevom Witkoffom in Recepom Tayyipom Erdoganom v Turčiji, s ciljem oživitve mirovnih pogajanj. Trumpova administracija naj bi si prizadevala za oživitev mirovnih prizadevanj v Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija imela občutek, da je slišana. Po poročanju naj bi Trumpova administracija v dogovoru z Rusijo pripravljala nov načrt za končanje vojne, o čemer naj bi bili kmalu obveščeni Ukrajinci in države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo obiskal Turčijo, kjer se bo poskušal dogovoriti o obnovitvi mirovnih pogovorov z Rusijo in izmenjavi vojnih ujetnikov. Letos so v Turčiji že potekala pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, ki pa niso pripeljala do prekinitve spopadov.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Madžarski premier Viktor Orbán načrtuje oblikovanje zavezništva z Češko in Slovaško znotraj Evropske unije, ki bi zavzemalo skeptično stališče do pomoči Ukrajini. Po poročanju portala Politico je politični direktor Balázs Orbán izjavil, da Madžarska upa, da se bosta zavezništvu pridružila tudi Andrej Babiš in Robert Fico.

Od začetka vojne v Ukrajini in uvedbe načrta "Rearm Europe" so se indeksi, ki merijo povečanje vrednosti delnic družb, ki proizvajajo orožje, močno povečali. Splošni indeks sektorja orožja se je od začetka leta povečal za 126,7%. Ta porast kaže na povečano zanimanje in dobičkonosnost v industriji orožja zaradi trenutnih geopolitičnih razmer.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da se ne bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor med Rusijo in Ukrajino. Trump je to izjavil v soboto, poroča agencija Reuters.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bo Rusija na morebitne napade na svoje ozemlje z orožjem dolgega dosega, kot so Tomahawk, odgovorila z uničujočo silo. Opozorilo je prišlo v času, ko so ZDA in Evropska unija uvedle nove sankcije proti ruskim naftnim podjetjem in posameznikom zaradi napadov na Ukrajino. Češki premier Petr Fiala se je v Bruslju srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu predal darilo. EU je sprejela tudi devetnajsti sveženj sankcij proti Rusiji.

Države članice Evropske unije so dosegle soglasje o 19. paketu sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Novi sveženj ukrepov vključuje prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, ki naj bi začela veljati leta 2027. Ta poteza je odgovor na nadaljnje rusko agresijo in naj bi dodatno pritisnila na Kremelj.

ZDA so uvedle nove sankcije proti ruskima naftnima podjetjema Rosneft in Lukoil. Evropska komisija, NATO in Velika Britanija so pozdravili ameriške sankcije. Prizadevanja ZDA za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so bila doslej neuspešna. EU je sprejela 19. paket sankcij proti Rusiji.

Rusija je Združenim državam Amerike neuradno posredovala dokument, v katerem ponavlja svoje zahteve po prevzemu celotnega Donbasa kot pogoj za mir z Ukrajino. Te zahteve so v nasprotju s stališči Donalda Trumpa. Hkrati je bilo po telefonskem pogovoru med zunanjima ministroma obeh držav sporočeno, da do načrtovanega srečanja med Trumpom in Putinom ne bo prišlo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pritiskal na slednjega za hitro končanje konflikta v Ukrajini. Po poročanju Wall Street Journala naj bi Trump Zelenskemu predstavil svoje prioritete za dosego miru. Medtem naj bi potekali pritiski za sabotiranje pogajanj v Ukrajini in prekinitve ognja v Gazi.

Nemški politik Roderich Kiesewetter (CDU) je pozval k uvedbi strogih sankcij Evropske unije proti Madžarski, če madžarska vlada ob morebitnem prihodu v državo ne bi aretirala ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem pa evropski komisar poziva Evropo, naj popolnoma ustavi nakup ruskega plina, saj naj bi Putin energijo uporabljal kot orožje.

Obisk Vladimirja Putina na Madžarskem, kjer naj bi se pogovarjal z Donaldom Trumpom o vojni v Ukrajini, je v Evropski uniji naletel na kritike. Zunanja ministrica Kaja Kallas je izrazila zaskrbljenost, medtem ko so drugi politiki opozorili na obstoj mednarodne tiralice, ki bi Putina lahko doletela ob vstopu v EU. Bolgarija naj bi sicer zagotovila koridor za Putinovo pot v Budimpešto. Trump je medtem izjavil, da meni, da je mogoče ustaviti vojno v Ukrajini, vendar dodal, da Ukrajina verjetno ne bo zmagala.

Donald Trump je napovedal srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Marco Rubio in Sergej Lavrov sta se pogovarjala po telefonu o pripravah na vrh med Trumpom in Putinom glede vojne v Ukrajini. Obstaja možnost, da se Rubio in Lavrov srečata že ta četrtek. Bolgarija bi lahko Putinu dovolila prelet države z letalom na poti v Budimpešto.

Članki obravnavajo različne teme, povezane z Ukrajino in Evropsko unijo. Prvi članek izpostavlja, kako naj bi Združene države Amerike preložile breme ukrajinske vojne na Evropo, ne da bi ji omogočile soodločanje pri mirovnih sporazumih. Drugi članek kritizira trgovinsko strategijo Evropske unije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki naj bi stremela k novi, 'srečni' globalizaciji, medtem ko ljudje izgubljajo premoženje. Tretji članek pa obravnava cenzuro Melanie Trump glede ukrajinskih otrok in opozarja na tišino zahoda ob bombardiranju Donbasa.

Donald Trump naj bi na zasebnem srečanju pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj Rusiji prepusti znatno količino ozemlja ali pa se sooči z uničenjem. Trump je zavrnil Zelenskega prošnjo po izstrelkih Tomahawk, ker naj bi jih ZDA potrebovale zase. Trump je izjavil, da bo Rusija obdržala nekaj osvojenega ozemlja, da bi prekinila vojno.

Madžarski premier Viktor Orbán je z navdušenjem sprejel napoved morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, kjer naj bi razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Vendar pa pot ruskega predsednika v Budimpešto ostaja logistični izziv, saj je Madžarska del Evropske unije in obdana z državami, ki podpirajo Ukrajino. Hkrati so se pojavile informacije o študiji izvedljivosti tunela med ZDA in Rusijo, ki naj bi se začela kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar sproža različne interpretacije.

Rusija je predlagala gradnjo 112 kilometrov dolgega tunela pod Beringovo ožino, ki bi povezal Aljasko v Združenih državah Amerike s Čukotko v Rusiji. Projekt, imenovan "Tunel Putin-Trump", bi omogočil fizično povezavo med državama. Hkrati je Donald Trump izrazil stališče glede vojne v Ukrajini, pozivajoč k prekinitvi spopadov na trenutni frontni črti in vrnitvi obeh strani domov.

Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se srečal z Donaldom Trumpom. Madžarski premier Orbán naj bi ruskemu predsedniku Putinu zagotovil 'jamstva' glede vrha, pri čemer Mednarodno kazensko sodišče zahteva Putinovo aretacijo. Medtem pa profesor Tiberiu Tudor v Romuniji analizira morebitno srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti leta 2025 po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo, kar bi lahko vplivalo na novo geopolitično ureditev.

Viktor Orban naj bi zagotovil varen vstop in izstop Putina iz Madžarske za srečanje s Trumpom v Budimpešti. Trump naj bi pred odobritvijo prodaje raket Tomahawk Ukrajini želel o tem govoriti s Putinom. Po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom je bil predlagan projekt »Putin-Trump tunela« pod Beringovo ožino.

Kremlj je zavrnil opozorilo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo rusko gospodarstvo propadlo, in zatrdil, da ima Rusija dovolj rezerv za izvajanje svojih načrtov. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je prav tako obtožil evropske voditelje, da vsakodnevno spodbujajo režim v Kijevu k nadaljevanju konflikta z Rusijo, kljub pripravljenosti Rusije na diplomacijo.

Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da Madžarska ne bo prispevala ne vojakov, ne denarja in ne orožja za vojno v Ukrajini. Orban se predstavlja kot mirovni politik in je sprožil zbiranje podpisov proti »Bruseljskemu vojnemu načrtu«. V Berlinu je približno tisoč ljudi protestiralo pod sloganom »Denar za soseske, ne za orožje«, pri čemer so izrazili nasprotovanje proizvodnji orožja.

Redki izpadi električne energije so prizadeli južno regijo Odesa v Ukrajini, ki je bila doslej večinoma prizanesena spopadom. Hkrati so ruski napadi na ukrajinsko energetsko omrežje povzročili obsežne izpade v Kijevu, vendar je bila oskrba z elektriko obnovljena za več kot 800.000 prebivalcev. Evropski voditelji so se dogovorili, da bodo uporabili zamrznjena ruska sredstva za podporo Ukrajini.

Nekdanja prva dama ZDA, Melania Trump, je sporočila, da si prizadeva za ponovno združitev ukrajinskih otrok, ki so bili med vojno ločeni od svojih družin. Napovedala je, da se je osem otrok vrnilo k svojim družinam po pogajanjih s Putinom. Poudarila je pomen humanitarnega sodelovanja v konfliktnih območjih.

Andrej Babiš, češki milijarder in kandidat za premierja, je izrazil podporo Ukrajini v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Babiš je dejal, da ne nasprotuje izvozu češkega orožja v Ukrajino in upa na skorajšnji konec vojne. Napovedal je tudi morebiten obisk Ukrajine prihodnje leto, če bodo razmere to dopuščale. Pogovor z Zelenskim je bil že četrti med njima od začetka vojne.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.

Moskva je izjavila, da je zagon za rešitev ukrajinskega konflikta, ki sta ga v Aljaski vzpostavila Vladimir Putin in Donald Trump, izčrpan zaradi prizadevanj zagovornikov nadaljevanja vojne, predvsem EU. Hkrati je Putin predstavil načrt za razgradnjo 'Nove svetovne ureditve' v naslednjih nekaj letih, kar je razkril med govorom na letnem Valdajskem debatnem klubu. Donald Trump se je izkazal za prešibkega, da bi uveljavil dogovor, dosežen z ruskim predsednikom, kar vodi v nove scenarije eskalacije.

Izjave nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel, v katerih je Poljsko in baltske države obtožila prispevanja k eskalaciji vojne v Ukrajini, so sprožile ostre odzive. Poljski in baltski politiki so jo označili za "rusko agentko" in ji očitali krvave roke, medtem ko jo je Jakubiak označil za "evropskega škodljivca". Merkelova je v intervjuju dejala, da je njena politika do Rusije zagotavljala mir.

Madžarski premier Viktor Orban je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil "moralnega izsiljevanja", s katerim naj bi ta poskušal doseči podporo držav za prizadevanja Ukrajine v vojni. Orban je na platformi X komentiral Zelenskega, ki je izjavil, da bo Ukrajina vstopila v EU ne glede na stališče Madžarske. Orban je dodal, da Madžarska nima moralne obveznosti podpirati vstopa Ukrajine v EU.

Poljska in baltske države so bile s strani Angele Merkel obtožene, da so prispevale k ruski agresiji na Ukrajino, kar je sprožilo ostre kritike s strani poljskih politikov. Mateusz Morawiecki je Merklovo obtožil, da je izbrala Putina, zaradi česar Evropa danes plačuje visoko ceno. Intervju z Merklovo je bil označen kot dezinformacija in je povzročil ogorčenje v medijih in na družbenih omrežjih.