APDEJT.si

Združene države Amerike nasprotujejo nadzoru mnenj na digitalnih platformah, ki ga uvaja Evropska unija. Evropska komisija to razume kot nedopusten poseg v notranje zadeve, zaradi česar se ratifikacija trgovinskega sporazuma zamuja.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je odpotoval v Armenijo na pogovore o načrtovanem koridorju, ki naj bi povezal Azerbajdžan z njegovo eksklavo blizu iranske meje. Ta koridor je del mirovnega sporazuma, podpisanega v Beli hiši. Pezeshkian je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne prisotnosti ameriških podjetij v regiji. Pogovori se osredotočajo na tranzitni koridor pod okriljem ZDA, ki naj bi potekal blizu iranske meje.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je ta teden obiskal Indijo na povabilo Delhija, kjer so potekali pogovori o skupni meji med državama. Med obiskom so razpravljali o ponovni vzpostavitvi obmejne trgovine, ki je bila prekinjena pred petimi leti. Pogovori so se osredotočili na reševanje spora glede himalajske meje.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin na jeklo in polprevodnike. Carine naj bi bile uvedene v naslednjih tednih, sprva v nižji stopnji, da bi podjetjem omogočili gradnjo obratov v ZDA, nato pa naj bi se stopnja zvišala.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 7. avgusta 2025 uvedla 25-odstotne carine na indijsko blago, z dodatnimi 25 odstotki, ki bodo začeli veljati 27. avgusta. Skupna 50-odstotna kazen je usmerjena v Indijo zaradi njenega nadaljnjega nakupa ruske nafte, kar je sprožilo bojkot ameriških blagovnih znamk v Indiji.

Nemška industrija naj bi se znašla v še večji recesiji zaradi trgovinskega sporazuma med EU in ZDA ter okoljske agende. Podjetje Northvolt naj bi doživelo spektakularen propad, kalifornijsko podjetje pa naj bi ga nadomestilo. Trumpove politike naj bi povzročale večjo škodo gospodarstvu, kot priznava njegova administracija, njegov način poslovanja s podjetji Nvidia in AMD pa naj bi bil protiustaven.

Politike Donalda Trumpa, vključno s tarifami, negativno vplivajo na ameriške kmete, ki so ga v preteklosti močno podpirali. Medtem je Warren Buffett preko svojega podjetja Berkshire Hathaway kupil za 1,6 milijarde dolarjev delnic družbe UnitedHealth, zmanjšal svoj delež v podjetju Apple in v celoti prodal delnice T-Mobile.

Kitajska je uvedla 75,8-odstotno tarifo na kanadsko repično seme, pri čemer trdi, da Kanada "dumpinga" repično seme po prenizkih cenah na kitajski trg. Kot odgovor je Kanada uvedla nove 25-odstotne tarife na kitajsko jeklo in aluminij, ki potujeta skozi tretje države. Manitobski premier Wab Kinew poziva Ottawo, naj izkupiček od tarif za električna vozila nameni pomoči pridelovalcem oljne repice.

Ameriška industrija trgovin z oblačili je v zadnjih petih letih izgubila 300.000 delovnih mest, kažejo podatki ameriškega statističnega urada. Hkrati pa naj bi nova vladna poročila pokazala, da Trumpova politika dviguje stroške za podjetja, kar bi lahko vplivalo na potrošnike.

Indija in Kitajska razpravljata o ponovni vzpostavitvi obmejne trgovine, ki je bila prekinjena pred petimi leti. Pogovori potekajo v času, ko ameriške carine motijo globalno trgovino. Ponovni zagon trgovine med državama bi lahko vplival na ameriški dolar in globalno gospodarsko dinamiko.

Romunska vlada uvaja novo fiksno dajatev v višini 25 lejev (približno 5 evrov) na pakete z vrednostjo pod 150 evrov, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije. Ta ukrep cilja na omejitev uvoza blaga iz platform, kot so Shein, Temu in Aliexpress, ter naj bi podpiral lokalne trgovce. Predlog je del svežnja davčnih ukrepov, ki ga pripravlja vlada.

ZDA so pod predsednikom Trumpom podvojile tarife na indijski uvoz na 50 % zaradi nadaljnjih nakupov ruske nafte s strani Indije. Ta poteza, ki tvega skoraj 1 % indijskega BDP-ja, poudarja odločenost ZDA, da se usklajuje z EU pri sankcijah proti Rusiji, z namenom oslabitve njenega gospodarstva.

ZDA in Kitajska sta podaljšali premirje v trgovinski vojni za dodatnih 90 dni in se izognili uvedbi visokih uvoznih dajatev. Kitajski predsednik Xi Jinping in brazilski predsednik Lula da Silva sta potrdila partnerstvo med državama kljub gospodarskim pritiskom Trumpove administracije. Indija, prav tako članica BRICS, se sooča s podobnimi izzivi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi dosegel dogovor z Nvidio in AMD, po katerem bosta podjetji ameriški vladi namenili 15 % prihodkov od prodaje čipov za umetno inteligenco na Kitajskem. Kljub temu Peking poziva kitajska podjetja, zlasti tista, povezana z državno varnostjo, naj se izogibajo Nvidiinim čipom H20, čeprav je Trumpova administracija preklicala prepoved prodaje v zameno za omenjeni delež prihodkov.

Članki poročajo o vplivu ameriških carin in trgovinskih sporov na Latinsko Ameriko in Indijo. Latinska Amerika se usmerja proti Aziji, Kitajski in BRICS kot odgovor na Trumpove tarife, s čimer spodbuja multipolarni svet. Medtem pa so se v Indiji, zaradi trgovinskih napetosti z ZDA, pojavili pozivi k bojkotu ameriškega blaga, Indija pa je odpovedala tudi nekatere orožarske posle z Ameriko, kar kaže na poslabšanje odnosov.

Članki obravnavajo dva različna vidika politike Donalda Trumpa. Prvi članek s spletne strani counterpunch.org se osredotoča na Trumpove carine in njihov vpliv na zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja, pri čemer opozarja na nevarnost ugibanja o Trumpovih motivih. Drugi članek s spletne strani americanfaith.com poroča o tem, da Trump razmišlja o reklasifikaciji marihuane kot manj nevarne droge, kar sproža različne odzive in vpliva na investicije.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je podaljšal veljavnost obstoječih carin za kitajsko blago za dodatnih 90 dni, medtem ko pogajanja med državama še potekajo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da zlato ne bo obdavčeno, s čimer je očitno nasprotoval nedavni odločitvi ameriške carinske službe (CBP). CBP je namreč 31. julija 2025 uvedla tarife na eno-kilogramske zlate palice, kar je presenetilo trg in dvignilo cene. Ta poteza je bila v nasprotju s predhodnimi smernicami Bele hiše in vpliva na tri bilijone dolarjev vreden globalni trg zlata.

Po poročanju je Nvidia in AMD pristala na plačilo 15 % prihodkov od prodaje naprednih računalniških čipov na Kitajskem ameriški vladi, da bi pridobila izvozne licence. Ta nenavadna poteza bi lahko otežila poslovanje ameriških podjetij.

Pretekli teden so Združene države Amerike prejele vrsto negativnih ekonomskih poročil, ki so povečala možnost recesije. Medtem pa se nadaljujejo trgovinski pritiski pod vodstvom Donalda Trumpa, ki s svojimi "neenakopravnimi pogodbami" izvaja pritisk na trgovinske partnerje, kar škoduje ugledu ZDA.

Predsednik Donald Trump je grozil z visokimi carinami za približno 90 držav, kar je naletelo na odpor skupine BRICS. Njegova ocena ameriške moči naj bi bila pretirana. Trump je uvedel carine, ki naj bi prinesle milijarde dolarjev v ZDA, vendar jih dejansko plačujejo ameriška podjetja, kar vpliva na potrošnike. Ukrepi povzročajo gospodarske napetosti in odzive držav, ki jih prizadenejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo Japonska začela uvažati Fordove robustne tovornjake F-150, medtem ko se pojavljajo negotovosti glede trgovinskega sporazuma med državama. V skladu z julija objavljenim dogovorom naj bi japonski uvoz bil obdavčen s 15-odstotno "recipročno" tarifo, kar je manj od prvotno grozečih 25 odstotkov. Hkrati pa se pojavljajo skrbi glede upočasnitve ameriškega gospodarstva, ki jo poskušajo prikriti optimistični rezultati na borzi.

Donald Trump je s svojo trgovinsko politiko, vključno z uvedbo carin, poskušal okrepiti ameriško gospodarstvo in prisiliti Kitajsko v popuščanje. Vendar pa se zdi, da njegova strategija ne deluje po načrtih, saj se sooča z nasprotovanjem in negativnimi posledicami. Njegova politika postaja vse bolj nepredvidljiva, kar povzroča napetosti tudi z državami, ki so bile sprva deležne pozornosti, kot sta Indija in Evropska unija.

Donald Trump je nadaljeval s svojo globalno trgovinsko vojno z revizijami tarif. Poleg tega je odpustil Eriko McEntarfer, komisarko Urada za statistiko dela (BLS), zaradi domnevno šibkega poročila o zaposlenosti. Trump jo je obtožil manipuliranja s podatki o zaposlenosti "iz političnih razlogov" in trdil, da so številke "prirejene".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi razmišljal o uvedbi carin proti Veliki Britaniji, Irski in Franciji zaradi 'nagrajevanja terorja'. Hkrati naj bi pripravljal ukrepe proti domnevni politični diskriminaciji v bančništvu in omejevanju dostopa do kriptovalut.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Trumpova administracija je razmišljala o novih sankcijah proti ruski 'shadow fleet' naftnih tankerjev zaradi vojne v Ukrajini, pri čemer je določila petek kot rok za prekinitev ognja. Kremelj je ocenil, da Trumpovi ultimatumi niso katastrofalni. Steve Witkoff, Trumpov odposlanec, je obiskal Moskvo. EU se je pripravljala na uvedbo sankcij proti Kitajski zaradi podpore ruski vojni v Ukrajini. Putin pa je obtožil Veliko Britanijo in Ukrajino načrtovanja okoljske katastrofe pod lažno zastavo, usmerjene proti ruski 'shadow fleet'.

Članki poročajo o kritičnem odzivu na trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki ga nekateri vidijo kot zgolj "omejevanje škode" in preventivo pred večjo trgovinsko vojno. Hkrati se pojavljajo obtožbe, da je Nemčija pod močnim vplivom ameriške družbe BlackRock, ki naj bi imela ključno vlogo pri deindustrializaciji Nemčije in podaljševanju vojne v Ukrajini. Friedrich Merz naj bi bil pomembno orodje v tej strategiji.

Donald Trump se je vrnil na politično sceno, kar je povzročilo nestabilnost ameriškega dolarja in dolžniško problematiko. Evropska unija je popustila Trumpovemu pritisku glede globalnih pravil, kar je odprlo Pandorino skrinjico. Švicarskim podjetjem svetujejo previdnost pri poslovanju z ZDA.

Nekdanji visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josep Borrell, je ocenil trgovinski sporazum med EU in ZDA kot slabega in neizvedljivega. Njegova kritika je usmerjena v standarde in tarife ZDA. Medtem pa se Evropska komisija pripravlja na umiritev napetosti v trgovinskem sporu z ZDA, saj ne namerava uvesti protitovornih ukrepov na ameriške carine v višini 15 odstotkov. EU je sicer grozila z uvedbo carin na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov.

Članki poročajo o različnih potezah in izjavah Donalda Trumpa in njegove administracije. Med drugim, Trump načrtuje zvišanje carin na Indijo, ker ta še naprej kupuje rusko nafto, in predlaga možnost dividend od carin za Američane. Prav tako je Trump obtožil demokrate v senatu političnega izsiljevanja. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je imigrante, ki so prejeli odlog deportacije v okviru programa DACA, označilo za "nezakonite tujce" in jih pozvalo k "samodeportaciji", medtem ko je Trumpova administracija odvzela 339 milijonov dolarjev sredstev UCLA zaradi antisemitizma in pristranskosti. Eric in Donald Trump Jr. pa naj bi pomagala pri lansiranju nove družbe SPAC za proizvodnjo v ZDA. Komik Andrew Schulz je kritiziral Trumpa zaradi spremembe stališča glede financiranja postopkov oploditve in vitro (IVF).

Kljub sankcijam, ki so jih ZDA uvedle proti Rusiji leta 2022, države BRICS še naprej zakonito kupujejo rusko nafto. Hkrati je Indija ostro kritizirala ZDA in Evropsko unijo zaradi, kot pravi, 'neupravičenih' ukrepov proti njej zaradi nakupov ruske nafte. Indijsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da bo zaščitilo svoje interese in da so poteze ZDA in EU 'neupravičene in nerazumne'.

Številni trgovinski partnerji ZDA, univerze, odvetniške pisarne in mediji sklepajo dogovore z ameriško vlado pod prisilo, saj Trumpova administracija ne deluje na podlagi nepristranske vladavine prava. Medtem pa je Švica pripravljena ZDA ponuditi boljše pogoje, da bi se izognila visokim tarifam, ki naj bi začele veljati ta teden.

Kitajska naj bi omejevala izvoz ključnih mineralov, ki so nujni za proizvodnjo oborožitve in materialov za obrambno industrijo Združenih držav in drugih zahodnih držav. To dejanje bi lahko imelo resne posledice za dobavno verigo in obrambno sposobnost teh držav.

Donald Trump je napovedal znatno zvišanje ameriških carin na indijsko blago, ker naj bi Indija s kupovanjem ruske nafte podpirala rusko vojno v Ukrajini in s tem služila. Pred tem je Trump uvedel 15-odstotne carine za večino izvoza iz Evropske unije in dosegel dogovor o nakupu ameriške energije s strani EU v vrednosti 750 milijard dolarjev. Napovedal je tudi, da bo poslal dve ameriški jedrski podmornici v "ustrezne regije". Poleg tega je usmeril Ministrstvo za domovinsko varnost, da prepreči moškim športnikom iz tujine tekmovanje v ženskih športih v ZDA. Elon Musk pa je doniral 15 milijonov dolarjev Trumpu in republikanskim političnim akcijskim odborom.

Ameriško ministrstvo za finance je napovedalo nove sankcije, usmerjene proti globalnim ladijskim interesom, ki jih nadzoruje Mohammad Hossein Shamkhani, sin visokega iranskega uradnika Alija Shamkhanija. To je najpomembnejši ukrep v zvezi z Iranom od leta 2018.

Kitajska in Indija sta največja kupca ruskih fosilnih goriv od 1. januarja 2023, sledita pa jima Turčija in Evropska unija. EU se sicer trudi zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.

Donald Trump je po preteku roka za države brez trgovinskega sporazuma z ZDA uvedel nove carine, ki segajo od 10 do 41 odstotkov, pri čemer sta Kanada in Indija posebej prizadeti. Izvajanje teh carin je preložil na 7. avgust.

Rusija je na Trumpove grožnje o tarifah odgovorila z demonstracijo hipersoničnega orožja. ZDA so, po besedah avtorjev, pod Trumpom postale izkoriščevalska velesila, ki zmanjšuje tujo pomoč in s svojo gospodarsko močjo ustrahuje dolgoletne zaveznike. Trumpovi napadi na mednarodno pravo niso nič novega in jih podpirata obe stranki.

ZDA so dosegle dogovor z Južno Korejo, po katerem bodo uvedle 15-odstotno tarifo na uvoz iz te države, kar je manj od prvotno predlaganih 25 odstotkov. Južna Koreja se je tudi zavezala k investiciji v ZDA v višini 350 milijard ameriških dolarjev. Hkrati so EU in ZDA rešile svoj tarifni spor, pri čemer bo veljala 15-odstotna tarifa na večino izvoza iz EU v ZDA, Evropa pa ne bo uvedla novih protitarif. Donald Trump in Ursula von der Leyen sta se dogovorila tudi o obsežnih nakupih energije.

Francoski politik Florian Philippot kritizira trgovinski dogovor med ZDA in EU, ki ga vidi kot 'katastrofo', saj meni, da Bruselj ne zastopa interesov vseh držav članic EU pri pogajanjih z ZDA. Hkrati pa Kanada po mnenju nekaterih analitikov zaradi preteklih odločitev zamuja priložnosti v spreminjajočem se globalnem trgovinskem okolju, medtem ko ZDA in EU sklepajo pomembne dogovore, ki vključujejo največja evropska gospodarstva.

Švedska vlada želi, da bi Evropska unija izvajala večji pritisk na Izrael, in predlaga zamrznitev nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izjavila, da Švedska predlaga, da EU čim prej zamrzne trgovinski del pridružitvenega sporazuma z Izraelom, zlasti zaradi humanitarne krize v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo zaradi kanadske podpore priznanju palestinske države, kar po njegovem mnenju otežuje dosego trgovinskega sporazuma med ZDA in Kanado. Kanadski premier Mark Carney naj bi po poročanju načrtoval uradno priznanje Palestine na septembrskem vrhu Združenih narodov, s čimer bi se pridružil Franciji in Združenemu kraljestvu, ki prav tako razmišljata o tem koraku. Trumpova administracija je že uvedla sankcije proti Palestinski upravi in Palestinski osvobodilni organizaciji (PLO) zaradi prizadevanj za državnost izven formalnega dogovora z Izraelom.

Članki poročajo o različnih pogledih na trgovinski dogovor med ZDA in Evropsko unijo. Pch24.pl poroča o dvomih glede dogovora med EU in ZDA, saj naj bi bili nekateri detajli še nedorečeni kljub napovedi o največjem trgovinskem sporazumu v zgodovini, ki sta jo napovedala Donald Trump in Ursula von der Leyen. National.ro opisuje napetosti med Trumpom in EU glede carin. Echo24.cz navaja, da si Trump prizadeva za dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino do 8. avgusta. Mediapart.fr poroča o nesoglasjih v Bruslju glede trgovinskega sporazuma z ZDA, pri čemer celo vlade, ki so naklonjene dogovoru, ga podpirajo zadržano, saj razkriva evropske odvisnosti in delitve.

Donald Trump in Claudia Sheinbaum sta se dogovorila za 90-dnevno preložitev uvedbe novih carin. ZDA in Mehika bosta nadaljevali pogajanja o trgovinskih sporazumih, pri čemer trenutne carine ostajajo v veljavi. Trump je poudaril kompleksnost dogovora z Mehiko zaradi vprašanj na meji.