APDEJT.si

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal proglas, s katerim razglaša 26. avgust za dan spomina na 13 ameriških vojakov, ki so umrli v bombnem napadu na Abbey Gate v Kabulu, Afganistan, pred štirimi leti. Ta napad se je zgodil med umikom vojske pod vodstvom takratnega predsednika Joeja Bidna. Trumpova poteza je bila sprejeta z mešanimi odzivi, pri čemer nekateri kritizirajo Bidenovo administracijo.

Donald Trump je sprožil polemike z militarizacijo Washingtona D.C., kjer je namestil Nacionalno gardo in lokalno policijo pod pretvezo boja proti kriminalu. Kritiki trdijo, da Trump izkorišča poseben status D.C. kot ne-zvezne države za prevzem nadzora. Trump je na družbenem omrežju Truth Social obtožil župana D.C. in zagrozil z nadaljnjim prevzemom nadzora nad mestom.

Ugotovljeno je bilo, da je kongresnik Rob Bresnahan, republikanec, ki je obljubljal prepoved trgovanja z delnicami za zakonodajalce, opravil najmanj 626 transakcij z delnicami, preden je glasoval za največje znižanje sredstev za Medicaid v zgodovini. Kalifornija pa doživlja razcvet dodatnih bivalnih enot (ADU), kar pospešuje reševanje krize dostopnosti stanovanj.

Upokojeni polkovnik britanske vojske Richard Kemp opozarja, da je državljanska vojna v Združenem kraljestvu neizogibna, saj politiki niso pripravljeni sprejeti smiselnih ukrepov za rešitev družbenega propada. Kemp, ki je služil v združenem obveščevalnem štabu, meni, da je nezadovoljstvo ljudi doseglo točko vrelišča.

Kolumnistka New York Timesa, Maureen Dowd, je presenetljivo nakazala, da ima Donald Trump prav glede politike in ukrepov za zmanjšanje kriminala v Washingtonu. Medtem pa je guverner Kalifornije, Gavin Newsom, ostro kritiziral uporabo ameriških marincev in Nacionalne garde v Los Angelesu, rekoč da "prinašajo vojno ameriškemu ljudstvu". Newsom je s tem poskušal spodkopati predsednika Trumpa med njegovo kampanjo.

Mati umorjenega prebivalca Washingtona je bila ganjena, ko je predsednik Trump omenil smrt njenega sina ob napovedi zveznega prevzema nadzora nad policijo v okrožju. Trumpova prizadevanja naj bi znatno zmanjšala kriminal v D.C.

Izraelske obrambne sile (IDF) naj bi poskušale izboljšati svojo podobo z objavljanjem spolno sugestivnih vsebin, ki prikazujejo njihove vojake. Cilj naj bi bil spremeniti prevladujoče občutke opazovalcev od ogorčenja do poželenja, s čimer bi se poskušalo prikriti domnevni genocid, ki ga izvaja Izrael.

Po poročilih o pogovorih otrok z umetno inteligenco (UI) na platformah Meta, so republikanski senatorji pozvali k preiskavi podjetja. Hkrati je ameriški Pentagon bil deležen kritik, ker je pri promociji rekrutiranja žensk v vojsko uporabil UI-generirane fotografije, namesto resničnih oseb, kar je sprožilo razprave o avtentičnosti in transparentnosti.

Premierja Ilieja Bolojana so med govorom na praznovanju dneva mornarice v Constanți izžvižgali. Odsotnost predsednika Nicușorja Dana s slovesnosti je sprožila politične odzive, med drugim tudi od bivšega ministra za obrambo, ki je njegovo dejanje označil za "grdo gesto".

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je podpisal direktivo, ki omogoča vojaške operacije proti organiziranemu kriminalu v tujini brez odobritve kongresa. Cilj teh operacij so predvsem latinskoameriški karteli. Zunanji minister Marco Rubio je ponudil 50 milijonov dolarjev nagrade za informacije, ki bi privedle do aretacije venezuelskega predsednika Madura, in izjavil, da so ZDA pripravljene udariti po kartelih.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je podprl idejo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o boju proti latinskoameriškim narkokartelom, pri čemer je predlagal, da se ameriške specialne enote pošlje v Kijev, saj naj bi se v Ukrajini kot plačanci borilo veliko število preprodajalcev drog. Medtem je bil v Beli hiši podpisan pomemben tranzitni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo, ki ga je posredoval in moderiral ameriški predsednik Trump.

Ukrajinske protikorupcijske agencije so razkrile obsežno korupcijsko shemo, ki vključuje podkupovanje pri nabavi vojaških dronov in opreme za elektronsko bojevanje. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal zakon, ki daje generalnemu tožilcu nove pristojnosti nad dvema ključnima državnima agencijama, pristojnima za boj proti korupciji: Nacionalnemu protikorupcijskemu uradu in Posebnemu protikorupcijskemu tožilstvu. Sprememba je povzročila proteste v Kijevu in drugih mestih.