Mednarodni Auschwitz-Komitee je kritiziral načrtovano dražbo dokumentov iz obdobja nacizma, ki jo pripravlja dražbena hiša Felzmann v Neussu. Na dražbi naj bi prodali judovsko zvezdo in pisma taboriščnikov iz koncentracijskih taborišč ter njihovih svojcev. Komite je ocenil, da bi morali biti ti dokumenti v spominskih centrih, ne pa na prodaj.

Nemško sodišče v Turingiji je odločilo, da ima spominsko obeležje nacističnega koncentracijskega taborišča pravico prepovedati vstop osebam, ki nosijo palestinsko ruto, znano kot "keffiyeh". Sodišče je zavrnilo zahtevo ženske za vstop v spominsko obeležje, pri čemer je poudarilo, da bi nošenje rute lahko ogrozilo občutek varnosti Judov, še posebej na tem mestu.

Pred 90 leti je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja sprejela nürnberške zakone, ki so diskriminirali Judovsko prebivalstvo in kulminirali v holokavstu. Ti zakoni so bili sprejeti na kongresu nacistične stranke in so zaznamovali začetek obdobja groze. Strokovnjaki opozarjajo, da smrtonosna ideologija, ki je stala za temi zakoni, še ni bila premagana. Svastika, ki je postala simbol nacistične Nemčije, pa je bila pred tem pogosto uporabljena kot simbol sreče, celo v državah kasnejših zaveznikov.