Armenija je po tristranskem vrhu s Turčijo dobila signal za normalizacijo odnosov s Turčijo, namestnik zunanjega ministra Vahan Kostanjan pa je podpis skupne mirovne deklaracije z Azerbajdžanom označil za zgodovinskega. Irak je prav tako izrazil podporo skupni deklaraciji med Azerbajdžanom in Armenijo, ki vključuje "načrt za mir".

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Azerbajdžan in Armenija sta objavila celotno besedilo mirovnega sporazuma, ki med drugim vključuje medsebojno priznavanje meja iz sovjetske dobe, zavračanje uporabe sile, reševanje problematičnih vprašanj dvostransko in opredelitev pojma separatizma. Meja med državama bo določena s posebnim sporazumom, predvideno pa je tudi imenovanje azerbajdžanskega veleposlanika v Erevan. Državi bosta ustanovili komisijo za nadzor izvajanja mirovnega sporazuma in se izognili nameščanju sil tretjih držav na meji.