Verjetnost, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) septembra znižala obrestno mero, se zdaj ocenjuje kot skoraj 100-odstotna. Razlog za to so novi podatki, ki kažejo na zmerno rast inflacije v ZDA julija, in izjava finančnega ministra Scotta Bessenta, ki je izrazil možnost agresivnega polovičnega znižanja obrestne mere glede na nedavne slabe podatke o zaposlenosti. Gospodarstvenike vse bolj skrbi, da inflacija v ZDA pospešuje zaradi visokih carin in da so visoke obrestne mere potrebne za njeno umiritev.

V ZDA se je inflacija avgusta dvignila na najvišjo raven po januarju, vendar analitiki menijo, da to ne bo preprečilo znižanja obrestnih mer s strani centralne banke. Povišale so se cene goriva, hrane, letalskih vozovnic, oblačil in rabljenih avtomobilov. Kljub temu Wall Street ostaja optimističen glede znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve.

Ekonomske napovedi glede inflacije se razlikujejo. Na Novi Zelandiji strokovnjaki menijo, da je nedavni dvig inflacije na 3 % le začasen in pričakujejo, da bo centralna banka še naprej zniževala obrestne mere. V Združenem kraljestvu pa se napoveduje, da bo inflacija do septembra 2025 dosegla 4 %, kar bi bila najvišja stopnja v zadnjih 21 mesecih. V Turčiji se pričakovanja glede inflacije celo slabšajo, tržni udeleženci pričakujejo 31,8-odstotno inflacijo do konca leta 2025.