Nemčijo pretresa burna razprava o pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe. Medtem ko ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst (CDU), predlaga veliko pokojninsko reformo in daljšo delovno dobo s pomočjo davčnih spodbud, je Mario Voigt (CDU), ministrski predsednik Turingije, odločno proti dvigu upokojitvene starosti. Voigt, ki nasprotuje tudi svoji strankarski kolegici in gospodarski ministrici Katherini Reiche, opozarja na "nove obremenilne razprave" in meni, da kasnejši vstop v pokoj ni upravičen ter je "nerealističen in nepravičen". Reiche sicer vztraja pri zahtevi po daljšem in večjem delu Nemcev.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Avstrijska zvezna dežela Predarlska načrtuje, da bo zdravstvena telefonska linija 1450 postala osrednja točka za prvo medicinsko pomoč, s čimer bo nadomestila osebnega zdravnika kot primarno stično točko. Zdravstvena deželna svetnica Martina Rüscher (ÖVP) je poudarila, da bo to prineslo spremembo v načinu iskanja prve pomoči. Medtem v Nemčiji, natančneje v Oberbergu, AOK v svojem zdravstvenem poročilu opozarja na slabo informacijsko pretočnost med osebnimi in specialističnimi zdravniki. AOK se zavzema za to, da bi vsi podatki potekali prek osebnega zdravnika, kar bi izboljšalo usklajenost zdravljenja.