Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je poudaril, da bi moral NATO sprejeti le tiste države, za katere so članice zavezništva pripravljene vstopiti v vojno. Glede ambicij Ukrajine za članstvo je dejal, da Ukrajina lahko zaprosi za vstop, a vprašanje je, ali ga bo dobila. Pojasnil je tudi, da Poljska ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino, saj je njena naloga zaščita logističnega vozlišča, dobave in tranzita orožja ter humanitarne pomoči Ukrajini, poleg tega pa tudi varovanje vzhodne meje NATA z Belorusijo in Rusijo, kar pomeni izključno delovanje na lastnem ozemlju Poljske.

Povečani izdatki za obrambo in nova zakonodaja o celoletnem novačenju v Rusiji so po mnenju strokovnjakov znak priprave Moskve na "dolgotrajno vojno", ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti Natu. Medtem ko digi24.ro to imenuje "skrito mobilizacijo", ziare.com govori o "maskirani mobilizaciji", kar nakazuje na vse bolj agresivno držo Kremlja in priprave na morebiten prihodnji konflikt z Evropo in državami članicami Nata.

Analitiki in mediji opozarjajo na naraščajoče napetosti v Evropi, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino, ki je bila utemeljena s strahom pred širjenjem Nata, je namesto preprečitve povzročila širitev zavezništva z dvema novima članicama. Obstaja zaskrbljenost glede morebitnega »potresa« na Balkanu, ki bi ga sprožila ena država, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Zadnji »antiruski trojni pakt« med EU in Natom se razume kot dejavnik, ki presegata vsa dosedanja »analitična« predvidevanja in s tem povečuje nevarnost konflikta.