Leta 2024 so se bančna posojila podjetjem, ki niso finančne institucije, povečala za 3,1 %. Slabe terjatve teh podjetij so dosegle 70 milijard DH, kar predstavlja počasnejšo rast v primerjavi z leti 2023 in 2022. Kreditni portfelj maroških bank ostaja razpršen med različnimi sektorji, pri čemer gospodinjstva predstavljajo 30 % celotnega portfelja.

Na Japonskem vlagatelji množično prodajajo državne obveznice, saj Banka Japonske zmanjšuje svoj portfelj. Hkrati se pojavljajo anomalije na trgu obveznic, saj so vlagatelji pripravljeni obveznice prodati centralni banki celo z diskontom. V Južni Koreji pa so se povprečne posojilne obrestne mere bank znižale zaradi cikla monetarnega sproščanja centralne banke, medtem ko so se obrestne mere stanovanjskih posojil zaradi strožjih posojilnih pravil dvignile.

Španski Inštitut za uradni kredit (ICO) je lansiral novo finančno linijo, namenjeno malim in srednjim podjetjem (MSP), ki imajo težave pri dostopu do bančnih posojil zaradi visokega dolga. Linija 'ICO Crecimiento' bo omogočala neposredno financiranje MSP, ki jim banke ne želijo posojati, in sicer s spletno prijavo in odobritvijo. Cilj ICO je pokriti tisto, kar imenujejo 'tržne vrzeli' in doseči podjetja, do katerih komercialne banke ne pridejo. Obrestna mera bo Euribor plus marža med 0,75 % in 1,75 %, odvisno od tveganja posla. Poleg tega so v Španiji odobrili 3.700 državnih poroštev za prvo stanovanje mladim dve leti po napovedi ukrepa.