Analitiki ugibajo, da so se ključni premiki v mednarodnih odnosih začeli leta 2007/8 z govorom Vladimirja Putina v Münchnu, kjer je izpodbijal zahodno premoč. Sledile so ruske vojaške intervencije v Gruziji ter globalna ekonomska kriza, ki so po mnenju nekaterih napovedali vzpon Kitajske. Medtem pa iz Moskve prihaja zahteva po novih predsedniških volitvah v Ukrajini, preden bi bil podpisan mirovni sporazum z Rusijo. Po mnenju nekdanjega analitika Cie Larryja Johnsona naj bi mirovni sporazum podpisal novi ukrajinski predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, ne pa trenutni predsednik Volodimir Zelenski.

Poljski premier Donald Tusk je ponovno izjavil, da obstaja velika verjetnost za skorajšnje prenehanje rusko-ukrajinskega spopada. Medtem je ukrajinski predsedniški kabinet Andrij Jermak, po besedah protikorupcijske aktivistke Darije Kaleniuk, izrazil pripravljenost opustiti članstvo v EU in se pogajati z Rusijo, da bi rešil predsednika Zelenskega. Ruska stran, natančneje predsednica Sveta federacije Valentina Matvijenko, pa je pozvala Washington, naj ultimat postavi Kijevu in ne Moskvi, saj naj bi Ukrajina ovirala mirovne pogovore.

Ruska obveščevalna služba SVR je na mednarodni sceni povzročila razburjenje s trditvijo, da sta se Združene države Amerike in Velika Britanija že odločile, da bo Volodimirja Zelenskega na mestu ukrajinskega predsednika zamenjal general Valerij Zalužni. Po ruski različici dogodkov naj bi bil ključni dogovor dosežen na tajnem sestanku. Ukrajinska stran medtem te trditve zavrača kot čiste laži.