Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Novi trgovinski sporazum med EU in ZDA je v Belgiji povzročil mešane politične odzive, saj so nekateri sporazum označili za odraz evropske šibkosti, medtem ko so drugi opozorili na morebitne milijardne stroške, ki bi jih lahko sporazum prinesel, zlasti za avtomobilsko industrijo. Posebej prizadet je bil belgijski farmacevtski sektor, zaradi morebitnih carin in posledic na izvoz. Kljub temu, da je komisar Maroš Šefčovič pojasnil, da sporazum vključuje tudi Ukrajino, podrobnosti niso bile razkrite. Borzni trgi so sprva izrazili olajšanje, a se je razpoloženje ob objavi dogovora obrnilo v zaskrbljenost. Francija je sporazum ostro kritizirala, premier François Bayrou ga je označil za kapitulacijo, zaradi česar je bila kritična tudi Socialistična stranka (PS). Švicarske farmacevtske izvoznike so prizadele carine, ki bi lahko močno vplivale na njihov izvoz v ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán je zagrozil z vetom na prihodnji evropski proračun, medtem ko se poglablja korupcijski škandal, ki obkroža francosko Socialistično stranko.

Najnovejši članki razkrivajo globoko razočaranje v Nemčiji nad trgovinskim dogovorom z ZDA, kjer ga nekateri označujejo za "bankrotno izjavo". Kljub temu, da naj bi se carine zmanjšale, nemška podjetja in avtomobilska industrija izražajo zaskrbljenost glede prihodnjih 15-odstotnih carin na avtomobile, kar pomeni višjo obremenitev v primerjavi s preteklimi obdobji, kljub manjši obljubi o odpravi carin na nekatere sektorje. Obstaja tudi dvom o dejanski učinkovitosti dogovora, saj naj bi EU popustila ameriškim pritiskom, pri čemer Evropska komisija nima neposrednega vpliva na obljube o naložbah v ZDA, kar dodatno zmanjšuje verodostojnost sporazuma.