Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Nemčija se spopada z zaskrbljujočim naraščanjem javnega dolga, ki presega tisoč milijard evrov. Čeprav država letno pobere okoli 950 milijard evrov davčnih prihodkov in dodatnih 870 milijard evrov prispevkov za socialne zavarovalnice, je vlada odobrila 850 milijard evrov novega zadolževanja. Kljub varčevalnim pozivom finančnega ministra, obstoju posebnih skladov in izjemam od dolžniške zavore, naj bi v proračunu zevala 172 milijard evrov velika luknja. Stanje kaže na izgubo nadzora nad javnimi financami v državi.

Finančni ministri baltskih držav, Latvije, Litve in Estonije, so podpisali skupno pismo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), v katerem so pozvali k nadaljevanju in razširitvi sodelovanja pri krepitvi regionalnega kapitalskega trga. To dejanje kaže na poglobljeno sodelovanje med baltskimi državami, kar je nova informacija, ki ni bila prisotna v prejšnjem povzetku.