Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke, ki so začele veljati 1. avgusta, in hkrati opozoril na kazni za države, ki trgujejo z Rusijo. Trump je poudaril, da se rok za uvedbo carin ne bo podaljšal. Trumpova administracija je ocenila, da bi carine lahko zmanjšale globalne emisije CO2 za le 0,3 % do leta 2025. V kontekstu carin se je omenjala tudi usoda tovarne oblačil v Lesotu, ki je prenehala z delovanjem. Medtem so se pojavila poročila o kontroverzni predelavi katarskega letala za Trumpa, ki bi stala milijardo dolarjev, kar je sprožilo pomisleke glede zaposlitev in preiskave ameriško-katarskih poslovnih vezi. Poročali so tudi o Trumpovem intervjuju s kandidati za štirizvezdne generale, njegovem razočaranju nad ključnim svetovnim vodjo, ki ga je nekoč hvalil, ter otvoritvi novega golf igrišča v Aberdeenu.

Predsednik Donald Trump je ob bližajočem se roku za uvedbo novih carin napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, kar je presenetilo proizvajalce pametnih telefonov. To je storil zaradi povezav Indije z Rusijo, s čimer je pritisnil na indijskega premierja Modija. Hkrati je kritiziral indijsko in rusko gospodarstvo ter ju označil za 'mrtvi'. Trump je podpisal tudi izvršni ukaz za uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in napovedal nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Kljub temu so se pojavila upanja v avtomobilskem sektorju Kanade, da bo trgovinski sporazum z ZDA vključeval izjeme. Trump je želel vzpostaviti nov globalni trgovinski red, vendar se je zaradi pritiska borznih in obvezniških trgov moral umakniti od izolacije Kitajske.