V Izraelu se pojavljajo vse glasnejše kritike na račun vladnih ukrepov v Gazi, s pozivi k "drastičnim sankcijam" zaradi "genocida", kot ga nekateri imenujejo. Mednarodni pritisk, ki ga spremljajo pretresljive podobe stradajočih otrok iz Gaze, je prebil izraelske meje in sprožil razkol v družbi. Medtem ko se del prebivalstva zavzema za ostrejše ukrepe in nadaljevanje okupacije, drugi izražajo šok in zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Mednarodno sodišče v Haagu odločitev o domnevnem genocidu v Gazi zavlačuje, medtem ko palestinske oblasti poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah izraelskih napadov na območju, kjer se deli humanitarna pomoč. Kanada je napovedala priznanje palestinske države, kar je naletelo na obsodbo Izraela.

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Italijanska opozicijska stranka Zeleno-leva zveza (Avs) je razobesila transparent pred parlamentom v Rimu v znak protesta proti dogajanju v Gazi, z izjavo, da je "vse legitimno pred grozo v Gazi". Sekretarka Demokratske stranke, Elly Schlein, je pozvala italijansko vlado k takojšnjemu priznanju palestinske države in opozorila, da ne sme biti več odlašanja, saj bi lahko "država nehala obstajati" zaradi uničevanja.