Ustavno sodišče je sprejelo in izvedlo načrt za reševanje nerešenih zadev, s čimer je skrajšalo trajanje postopkov in izboljšalo učinkovitost ustavne pritožbe kot pravnega sredstva. Evropska komisija je prepoznala znatno manjše število nerešenih zadev in krajše trajanje postopkov. Do septembra 2025 je bilo pred Ustavnim sodiščem 2.135 zaostalih zadev, od tega 1.797 ustavnih pritožb, pri čemer je bil samo en primer starejši od treh let. Za primerjavo, junija 2024 je bilo 769 zadev starejših od treh let.

Kabinet predsednika Črne gore, Jakova Milatovića, je pozval politične stranke, da izvolijo sodnika Ustavnega sodišča, kar vidi kot ključni test za prihodnost države v Evropski uniji. Poudarili so, da neizbira sodnika pomeni politično odločitev, ki Ustavno sodišče spreminja v orodje partijskih interesov. Milatović je zahteval izredno sejo Skupščine Črne gore za 15. september z edino točko dnevnega reda: izvolitev sodnika Ustavnega sodišča. Kabinet opozarja na dolgotrajno ustavno krizo in poziva poslance, da prevzamejo odgovornost za delovanje pravne države.

Ustavno sodišče Črne gore je v zadnjih dveh dneh obravnavalo 123 ustavnih pritožb, večinoma prejetih v letu 2023. Sodišče si prizadeva za zaščito človekovih pravic in svoboščin. Dve veji sodišča sta sprejeli 23 pritožb, ugotovili kršitve človekovih pravic, razveljavili odločitve rednih sodišč in vrnili zadeve v ponovno odločanje. 85 pritožb je bilo zavrnjenih, 14 zavrženih, v enem primeru pa je bil postopek ustavljen. Del pritožb se je nanašal na kršitve pravice do lastnine, zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja in pravice do življenja.