Tajvan je napovedal rekordno povečanje obrambnih izdatkov v višini približno 34 milijard evrov kot odgovor na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske, pri čemer bo novi proračun namenjen povečanju proizvodnje in zalog streliva, s sodelovanjem ZDA pa bodo vzpostavili avtomatizirano linijo za proizvodnjo 155-milimetrskih granat. Obrambni minister je poudaril, da "investiranje v obrambo pomeni investiranje v mir", predsednik Lai Ching-te pa je izjavil, da Kitajska s svojimi grožnjami sosednjim državam ne ravna kot odgovorna velesila. V stranki DPP (Demokratična progresivna stranka) pa je邱建富 predlagal, da bi morali zakonodajalci ostati v parlamentu, razen če ni dovolj talentov za zamenjavo, pri čemer se ostali strinjajo, da mora biti volja ljudstva na prvem mestu. Obenem se pojavljajo polemike glede predlaganih sprememb zakona o državljanstvu, ki jih podpira predsednik Tajvanskega centra za preverjanje dejstev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal, da želi povečati obrambne izdatke države na 5 % bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030. Ta poteza sledi pritisku Združenih držav Amerike, ki Tajvan pozivajo k večjim investicijam v obrambo, ter naraščajočim napetostim s Kitajsko, ki otok šteje za svoj del. Pred tem je vlada napovedala, da bo obrambni proračun leta 2026 dosegel 3,32 % BDP.

Tajvanska vlada načrtuje povečanje obrambnega proračuna na več kot 3 % bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2026. Premier Cho Jung-tai je poudaril, da je ta poteza konkreten prikaz odločenosti Tajvana, da izpolni svojo odgovornost za varnost. Proračun vključuje sredstva za obalno stražo, veterane in posebne projekte. Povečanje obrambnih izdatkov je tudi odziv na pritisk ZDA, da Tajvan vlaga več v lastno zaščito, medtem ko se sooča z naraščajočimi napetostmi s Kitajsko.