Kitajska si aktivno prizadeva za krepitev svojega vpliva na globalnih trgih in kritičnih virih. Z nadzorom nad ponudbo in povpraševanjem po litiju je Kitajska dvignila ceno te ključne surovine za 20 %, kar potencialno omogoča uporabo litija kot političnega pogajalskega orodja, podobno kot redkih zemelj. Hkrati je Kitajska uradno začela gradnjo največjega hidroelektričnega jezu na svetu, s čimer nadaljuje tradicijo inšpekcij hidrotehničnih projektov s strani kitajskih voditeljev, vključno s sedanjim predsednikom Xi Jinpingom.

Kitajska je predlagala globalni akcijski načrt za upravljanje umetne inteligence, medtem ko so Združene države Amerike razkrile lasten načrt za promocijo svoje prevlade na tem področju. Administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa je ustavila večje omejitve izvoza tehnologije na Kitajsko, da bi se izognila spodkopavanju tekočih trgovinskih pogovorov z Pekingom.

Po dneh spopadov na meji med Tajsko in Kambodžo sta državi ponovno potrdili prekinitev ognja. Do dogovora je prišlo po srečanju, ki ga je posredovala Kitajska v Šanghaju. Čeprav naj bi prekinitev ognja stopila v veljavo že prej, so jo hitro preizkusili z raketnimi napadi. Predhodni poskusi pomiritve so vključevali posredovanje ZDA in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN).