Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je močno poostrila priseljensko politiko, kar vpliva predvsem na tuje študente in priseljence, ki iščejo višje izobraževanje v ZDA. Ukrepi vključujejo oteževanje pridobivanja vizumov za tuje študente, prizadet pa je tudi program 'Dreamers' in tisti, ki želijo delati v državi po diplomi. Vzporedno s tem so se povečale aretacije nedokumentiranih priseljencev s strani agencije ICE (Immigration and Customs Enforcement), kar je sprožilo kritike javnosti. ICE naj bi preoblikoval opredelitev pridržanja v odprto grožnjo, saj se priseljence brez pravnega statusa, ko so aretirani, zadržuje v priporu, dokler jih agencija ne deportira, z le redkimi izjemami. Ti ukrepi so del širše strategije za pospešitev deportacij in zaostritev nadzora nad priseljevanjem.

Stroge imigracijske politike Trumpove administracije, vključno z ukinitvijo varščin za migrante in odpuščanjem sodnikov za priseljevanje, bi lahko preizkusile zmogljivosti pridržalnih centrov v Teksasu in ogrozile pravico do poštenega sojenja, opozarjajo strokovnjaki. Agresivno uveljavljanje imigracijskih zakonov je povzročilo primerjave z zakonom o sužnjih iz leta 1850 in bi lahko sprožilo nemire. Medtem ko večina Američanov podpira cilje Trumpove administracije glede priseljevanja, jih veliko meni, da je pristop pretiran. Prihodnje deportacije bi lahko povečale povpraševanje po tujih kmetijskih delavcih, kar ZDA postavlja pred izbiro: uvoz več delavcev, povečanje plač ali uvoz več hrane.

Več medijev je poročalo o zapletih, povezanih z ameriško imigracijsko politiko. Joe Rogan je kritiziral odločitev Trumpove administracije o deportaciji tujih študentov zaradi pro-palestinskih izjav, kar je označil za 'norost'. Medtem so kongresniki vložili tožbo proti Trumpovi administraciji, ker jim ni dovolila dostopa do migrantskih pripornih centrov. Na drugi strani pa so se 'zakoniti migranti' v Združenem kraljestvu izrekli proti nezakonitemu priseljevanju, s čimer so poudarili razkol med različnimi pogledi na imigracijo.