Evropska unija je začela s pripravami na morebiten oborožen spopad z Rusijo, pri čemer se je izkazalo, da cestna in železniška infrastruktura ni primerna za hitro premikanje vojaških vozil, vključno s tanki. Evropski komisar za promet in turizem, Apostolos Tsitsikostas, je opozoril, da so mostovi, ceste in železnice neustrezni za hitro premeščanje vojske in vojaškega tovora. Evropska komisija načrtuje vložek znatnih sredstev za izboljšanje infrastrukture, da bi se pripravila na tak scenarij.

Ukrajina je od Nemčije prejela sedem sistemov zračne obrambe IRIS-T, še enajst jih pričakuje. Vsak sistem vključuje tri lansirnike srednjega dosega (SLM) in dva lansirnika kratkega dosega (SLS). Medtem se baltske države, Poljska in nordijske države, po besedah litovskega diplomata Žygimantasa Pavilionisa, pripravljajo na vojno. Ruski analitik Rostislav Iščenko poziva Moskvo k hitrejšemu zaključku operacije v Ukrajini, da bi se izognila neposrednemu spopadu z Natom. Medtem so se ameriška taktična jedrska orožja po poročanju vrnila na britansko ozemlje, verjetno v bazo RAF Lakenheath, kar kaže na ponovno prisotnost ZDA v Združenem kraljestvu po letu 2008. Hkrati se pričakuje uvedba sekundarnih sankcij proti tretjim državam, ki še naprej kupujejo rusko energijo, kar bi lahko prizadelo Madžarsko, Slovaško in Indijo.

Kremlj je zaradi financiranja vojne močno zmanjšal civilne projekte, vključno z načrtom za obnovo civilne pomorske flote, ki je bil zmanjšan za več kot 40 %. Po poročanju ukrajinskih medijev, je Rusija neuspešno poskušala popraviti svojo edino letalonosilko Admiral Kuznjecov, kar nakazuje na propad ambicij ruske mornarice. Medtem pa se je ruska vojska v Avdijivki poslužila novega orožja, t.i. »smrtonosnih puščic« oziroma visoko natančnih podstreliva Motiv. Poleg tega naj bi se rusko civilno letalstvo soočilo s kolapsom v dveh letih, medtem ko se povečuje prisotnost ruske vojske v Armeniji, kar sproža pomisleke glede stabilnosti v Južnem Kavkazu.