Haoliang Xu iz UNDP poudarja, da Indija s svojo zavezanostjo podnebnim spremembam, obnovljivim virom energije in vključujočemu digitalnemu financiranju ponuja načrt za uravnoteženje rasti s trajnostjo. Indija dokazuje, da lahko gospodarska rast in socialna vključenost napredujeta skupaj, ter svoje uspešne zgodbe prenaša v globalne lekcije za bolj pravičen svet. Indijska rast ni le gospodarski napredek, temveč tudi uporaba tehnologije in participativnega upravljanja za doseganje razvojnih ciljev in zagotavljanje, da nihče ne bo zapostavljen.

Predsedstvo COP30 je predstavilo globalni načrt "Baku to Belem Roadmap to 1.3 Trillion", katerega cilj je do leta 2035 zbrati in usmeriti najmanj 1,3 bilijona ameriških dolarjev letno za pomoč državam v razvoju pri soočanju z naraščajočimi vplivi podnebnih sprememb in prehodu na čistejša gospodarstva. Poročilo poudarja, da je ta raven financiranja nujna in si prizadeva obljube o financiranju prevesti v konkretna dejanja, da bi revnim in podnebno ranljivim državam omogočili dostop do denarja za obnovljivo energijo, prilagajanje in obnovo po podnebnih katastrofah. Neimenovani viri poročajo, da poročilu kljub ambicioznim ciljem manjka jasen načrt za izvedbo. Svet naj bi imel na voljo vsa orodja, vključno z odpisom dolgov, davki in boljšo koordinacijo, za zagotovitev 1,3 bilijona dolarjev za podnebne finance.

V Lusaki v Zambiji se je končala konferenca ZN o prilagajanju podnebnim spremembam, na kateri so voditelji in strokovnjaki pozvali k povečanju finančnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam. Poudarili so nujnost povečanja naložb za reševanje življenj, izboljšanje življenjskega standarda in spodbujanje gospodarske rasti. Konferenca je poudarila tudi pomembnost uporabe umetne inteligence za krepitev odpornosti držav na podnebne spremembe.