Donald Trump je s svojimi trgovinskimi grožnjami, ki vključujejo carine, ustvaril napetosti med ZDA in njihovimi ključnimi trgovinskimi partnerji, vključno z Brazilijo, Kanado in Mehiko. Vsaka od teh držav se na Trumpove grožnje odziva na svoj način, od napovedanih sankcij do diplomatske tišine. Hkrati je dogovor med Donaldom Trumpom in Ursulo von der Leyen, ki je prekinil trgovinske napetosti med ZDA in Evropsko unijo, po mnenju ekonomista Françoisa Chimitsa, resno ogrozil verodostojnost Evropejcev pri obrambi lastnih interesov in utrdil neravnovesje v trgovini med obema stranema, ki obstaja od aprila.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Donald Trump je kritiziral Indijo in ji zagrozil z novimi carinami, ker kupuje rusko nafto kljub sankcijam. Medtem sta Kitajska in Rusija izrazili skupno željo po oslabitvi ZDA, kar sta potrdila kot taktična partnerja, ki sta ZDA in njihovim zaveznikom poslala jasno sporočilo. Raziskovalec vojaške zgodovine je dodal, da ima Trump politične namere z Ukrajinci.