Kitajska se je na podnebni konferenci ZN zavezala, da bo v naslednjih desetih letih zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 7 do 10 odstotkov. Predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo Kitajska zmanjšala emisije v celotnem gospodarstvu in povečala uporabo obnovljivih virov energije.

Povečana podpora azijskih držav za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) za zmanjšanje emisij fosilnih goriv bi lahko do leta 2050 povzročila skoraj 25 milijard ton dodatnih toplogrednih plinov, kar bi ogrozilo Pariški sporazum in izpostavilo njihova gospodarstva tveganjem. Po poročilu, so emisije iz mnogih azijskih gospodarstev, ki jih vodijo Indija in druge države v razvoju v Južni in Jugovzhodni Aziji, brez neposrednih znakov, da bi se ustavile in hitro zmanjševale, vendar morajo hitro doseči to prelomno točko.

Predsedstvo COP30 je predstavilo globalni načrt "Baku to Belem Roadmap to 1.3 Trillion", katerega cilj je do leta 2035 zbrati in usmeriti najmanj 1,3 bilijona ameriških dolarjev letno za pomoč državam v razvoju pri soočanju z naraščajočimi vplivi podnebnih sprememb in prehodu na čistejša gospodarstva. Poročilo poudarja, da je ta raven financiranja nujna in si prizadeva obljube o financiranju prevesti v konkretna dejanja, da bi revnim in podnebno ranljivim državam omogočili dostop do denarja za obnovljivo energijo, prilagajanje in obnovo po podnebnih katastrofah. Neimenovani viri poročajo, da poročilu kljub ambicioznim ciljem manjka jasen načrt za izvedbo. Svet naj bi imel na voljo vsa orodja, vključno z odpisom dolgov, davki in boljšo koordinacijo, za zagotovitev 1,3 bilijona dolarjev za podnebne finance.