Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

Izraelska veleposlanica v BiH, Galit Peleg, je kritizirala uporabo Sarajevske Hagade v politične namene in izrazila zaskrbljenost zaradi porasta antisemitizma. Medtem so v Izraelu potekali protesti, kjer so demonstranti zahtevali prekinitev ognja in izpustitev talcev v Gazi. Poleg tega so številni evropski politiki odstopili zaradi izraelskega vojnega posredovanja v Gazi. Obenem je EU obsodila izraelski napad na bolnišnico Naser v Gazi, kjer je bilo ubitih več novinarjev in zdravstvenih delavcev, ter zahtevala preiskavo. Nekdanji visoki predstavnik EU Žozep Borel pa je obtožil Izrael, da je namerno ciljal novinarje v Gazi. Združeni narodi so opozorili, da Izrael omejuje dostop humanitarne pomoči v Gazo.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri poziva države članice, naj "ocenijo priznanje države Palestine" in izraža podporo pristopu von der Leynove glede sporazuma o pridružitvi med EU in Izraelom. V Švici je Državni svet zavrnil predloge o sankcijah proti Izraelu, obenem pa poziva Zvezni svet, naj uporabi ves svoj vpliv za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava.