Arsenali evropskih držav članic NATO so skoraj popolnoma izčrpani, zato naj bi Finska in Švedska kupili več orožja od ZDA, da bi ga ponudili Ukrajini. S tem vojaška pomoč Ukrajini postaja breme za NATO. Evropska komisija pa naj bi 16. oktobra predstavila načrt za spremembo sistema nabave na obrambnem področju do leta 2030, kot razlog pa navaja »stalno grožnjo evropski varnosti« s strani Rusije.

Evropska unija načrtuje povečanje vojaške pomoči Ukrajini, kar po mnenju nekaterih virov v Rusiji ogroža rusko varnost in vodi v nadaljnje zaostrovanje. Evropa naj bi namenila ogromne vsote denarja za nakup orožja, medtem ko se pojavljajo vprašanja o sposobnosti Zahoda, da razume izid vojne. Kljub sankcijam EU še vedno uvaža ruski plin v velikih količinah, kar razkrivajo nemški mediji. Evropski poslanec Raphaël Glucksmann poziva, naj Evropa ne prepusti odločanja o svoji prihodnosti Donaldu Trumpu, in kritizira trgovinsko kapitulacijo EU pred ZDA.

Evropski poslanec Danilo Della Valle je med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu pozval Ursulo Von Der Leyen, naj pošlje svoje otroke v vojno. Medtem NATO razmišlja o oboroženem odgovoru na ruske provokacije in hibridno vojno v vzhodni Evropi. Rusija obtožuje Moldavijo, da postaja dobaviteljska baza za Kijev, ukrajinski predsednik Zelensky pa je preložil regionalne volitve, kar opozicija označuje za avtoritarnost. Razprava poteka tudi o vlogi Nizozemske in Belgije pri omejevanju Rusije, medtem ko Gábor Stier intervjuva Vladimirja Putina o vizijah preoblikovanja sveta.