Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Nova študija organizacije Greenpeace kaže, da Rusija še vedno v veliki meri profitira od energetskih poslov s podjetji iz Nemčije in drugih držav EU, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Analiza se osredotoča na posle z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in ugotavlja, da imajo podjetja iz EU pomemben delež pri tem, da Rusija lahko nadaljuje vojno.

Madžarski premier Viktor Orbán se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer bosta razpravljala o energetskih vprašanjih, vključno z ruskim naftnim sektorjem in sankcijami. Ukrajina in njeni zavezniki so se dogovorili, da bodo v naslednjih desetih dneh sodelovali pri načrtu za prekinitev ognja. Medtem je Norveška potrdila, da je Rusija preizkusila jedrsko raketo Burevestnik, na kar se je Moskva odzvala z izjavo, da gre za nacionalni interes, kljub opozorilom Trumpa. Preizkus je bil izveden z arhipelaga Nova Zemlja. Sočasno potekajo priprave na ureditev konflikta v Ukrajini, ki zaostrujejo rivalstvo znotraj evroatlantskega bloka.