Centre d'Estudis d'Opinió (CEO) je objavil študijo o posresnici in teorijah zarote, ki kaže, da je eden od treh državljanov Katalonije nagnjen k teorijam zarote. Raziskava je pokazala, da so volivci strank Aliança in Vox še posebej dovzetni za tovrstno razmišljanje. Študija opredeljuje nagnjenost k teorijam zarote kot sistematično nezaupanje idejam in dejstvom, ki jih predstavljajo institucije in strokovnjaki, ter prepričanje, da obstaja prikrita resničnost.

Članki obravnavajo različne teme, od potrebe po premišljenem reševanju kompleksnih problemov v izrednih razmerah do znanstvenih ugotovitev o najhujšem letu v zgodovini človeštva, ki ga ni povzročil človek. Poročajo tudi o grožnjah imamu v Italiji zaradi preiskave Hamasa. Prvi članek poudarja pomen kombinacije različnih dejavnikov pri odzivanju na krize, drugi razkriva znanstvene vpoglede v pretekle katastrofe, tretji pa opozarja na varnostne grožnje in ekstremizem.

Policijska racija na Peršmanhofu v Južni Koroški je sprožila ostre politične odzive, predvsem med strankami. Zelena poslanka Olga Voglauer je kritizirala dejanja deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ). Kaiser je prejel nepričakovano podporo v politični debati, a se sooča tudi s kritikami glede svojega ravnanja. Poleg tega je nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji, Aleksander Geržina, izrazil dvome o prizadevanjih Avstrije za ohranitev koroških Slovencev, pri čemer je omenjal neizvajanje 7. člena državne pogodbe. Dogajanje je sprožilo razpravo o položaju slovenske manjšine in prihodnosti sobivanja v Koroški.