Medtem ko se Ukrajina sooča z ruskimi napadi na svojo energetsko infrastrukturo, so ZDA in Rusija avgusta razpravljale o potencialnih energetskih poslih v povezavi s pogovori o miru v Ukrajini. ZDA naj bi Rusiji ponudile energetske dogovore v zameno za prekinitev ognja. Hkrati je ukrajinska vojska izvedla uspešne napade na rusko vojaško logistiko na Krimu, ruska predelava nafte pa naj bi se zaradi ukrajinskih napadov z droni zmanjšala za 17 odstotkov.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Po poročanju različnih virov, med drugim tudi Politica, je madžarski premier Viktor Orban spremenil svoje stališče in se strinjal, da ne bo več vetiral vstopa Ukrajine v Evropsko unijo. Do spremembe naj bi prišlo po pogovorih z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo Ukrajina kmalu prejela "pogajalski sklop", kar bi pomenilo korak bližje k članstvu v EU. Medtem analitiki poudarjajo, da Orban kljub temu še vedno balansira med interesi Rusije in pritiskom ZDA, ter da njegovo soglasje še ne pomeni avtomatičnega vstopa Ukrajine v EU.