Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je poudaril, da bi moral NATO sprejeti le tiste države, za katere so članice zavezništva pripravljene vstopiti v vojno. Glede ambicij Ukrajine za članstvo je dejal, da Ukrajina lahko zaprosi za vstop, a vprašanje je, ali ga bo dobila. Pojasnil je tudi, da Poljska ne bo pošiljala vojakov v Ukrajino, saj je njena naloga zaščita logističnega vozlišča, dobave in tranzita orožja ter humanitarne pomoči Ukrajini, poleg tega pa tudi varovanje vzhodne meje NATA z Belorusijo in Rusijo, kar pomeni izključno delovanje na lastnem ozemlju Poljske.

Nemčija in več drugih držav članic Evropske unije so, kot so poročali diplomati, odlašale s predlogom za uvedbo sankcij proti Izraelu zaradi njegove vloge pri poslabšanju humanitarne situacije v Gazi. Prej je bilo znano le, da Nemčija in Italija ovirata proces, zdaj pa je poudarek na Nemčiji in omenjenih "nekaj drugih članicah" EU.

Analitiki in mediji opozarjajo na naraščajoče napetosti v Evropi, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno. Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino, ki je bila utemeljena s strahom pred širjenjem Nata, je namesto preprečitve povzročila širitev zavezništva z dvema novima članicama. Obstaja zaskrbljenost glede morebitnega »potresa« na Balkanu, ki bi ga sprožila ena država, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Zadnji »antiruski trojni pakt« med EU in Natom se razume kot dejavnik, ki presegata vsa dosedanja »analitična« predvidevanja in s tem povečuje nevarnost konflikta.