Italijansko politično prizorišče je zaznamovano z več odmevnimi dogodki. Matteo Ricci, ki se je potegoval za položaj guvernerja Marke in kasneje za vodenje Demokratske stranke, se je znašel v preiskavi, kar mu povzroča politične težave in neprijetnosti, kot so pokazali tudi njegovi javni nastopi. Medtem pa v Milanu vlada kaos v županovi desnici, kjer stranke levosredinske koalicije medsebojno obračunavajo, kar kaže na razkroj zavezništev. Poleg tega pa so na dan prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih in sporih v združenju italijanskih sodnikov (ANM), kjer naj bi bilo zapravljenih skoraj 600 tisoč evrov za lobiranje proti reformi pravosodja, kar je povzročilo notranji konflikt med sodniki.

Italijanski mediji izpostavljajo vprašanje koherence Demokratske stranke (Pd) in odgovornosti evropske izvršne oblasti za neuspehe, kot so ponižujoča figura predsednice EU na Škotskem in negativni rezultati carin, ki so jih ZDA uvedle Evropi. Drugi članek poudarja pomen zaslug in »Obsovalnice o zaslugah« kot znaka odličnosti, ki stoji za tisto Italijo, ki si želi rasti. Poudarja se tudi vloga institucij in posameznikov, ki s svojimi dejanji zagotavljajo pravičnost.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med slovesnostjo Ventaglio opozoril vlado na razmerje med politiko in pravosodjem, poudaril je, da institucije ne smejo biti 'nasprotujoče si utrdbe'. Njegove besede so bile interpretirane kot poziv k previdnosti pred pretiranim intervencionizmom. Medtem je bivši premier Giuseppe Conte ponovno tarča kritik zaradi političnega preoblačenja, tokrat s strani stranke FdI, ki opozarja na njegova pretekla stališča o carinah iz leta 2019, kar naj bi potrjevalo njegovo znano prilagodljivost in sposobnost vladanja tako z Ligo kot z Demokratsko stranko.