Evropska unija in Združene države Amerike so po več mesecih trgovinskega spora sklenili dogovor, ki naj bi zmanjšal carinske obremenitve. Ekonomisti in švicarski gospodarski krogi ocenjujejo dogovor kot "sporazum o omejevanju škode", ki sicer ne prinaša velikih koristi, a je bistveno boljši od scenarija brez dogovora. Dogovor vključuje uvedbo 15-odstotne osnovne carine na nekatere ameriške izvoze v EU. Kljub temu nad sprejeto rešitvijo ni evforije, saj naj bi ZDA iz sporazuma izšle z občutno večjimi prednostmi.

Strokovnjaki so izrazili močno zaskrbljenost glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, saj menijo, da spodkopava verodostojnost trgovinske politike EU. Kljub temu, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sporazum označila za stabilizacijskega, so se pojavile kritike, da EU ni uspela doseči tako ugodnega dogovora kot Združeno kraljestvo. Občutek navdušenja na borzi Damrak je bil kratkotrajen, saj so prevladale skrbi glede tarif. Poleg tega je bila izražena bojazen, da bo sporazum povzročil dvig cen nafte, kar bo prizadelo evropske potrošnike.

Navdušenje na evropskih borzah glede trgovinskega dogovora med ZDA in EU je hitro izginilo, kar je povzročilo padec delnic, kljub temu da so se delnice AEX zaradi čipov povzpele. Medtem ko so nekateri pozdravili končanje carinskega spora, so se pojavile kritike, da je EU plačala visoko ceno in je bila prisiljena v neugodne koncesije. Zlasti uvoz fosilnih goriv v Evropo je naletel na ogorčenje. Dogovor je bil označen kot "pokvarjen kompromis" in je sprožil razpravo o prihodnosti pravilno utemeljene trgovinske politike.