Avstrijski državni sekretar Josef Schellhorn (NEOS) namerava jeseni predstaviti prve ukrepe za debirokratizacijo, pri čemer vidi reformno pripravljenost pri vsaj osmih deželnih glavarjih. Poudarja, da je treba delo narediti privlačnejše, ne pa skrajšanega delovnega časa manj privlačnega, in želi pošteno razpravljati o upokojitveni starosti. Medtem se je Schellhorn zapletel v spor z deželnim glavarjem avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) Mariem Kunaskom, debirokratizacija pa naj bi se začela z ukinitvami v zakonu o ravnanju z odpadki, obrtnem redu in kmetijstvu.

Nemška zvezna vlada namerava okrepiti nadzor nad zlorabami državljanskega dohodka (Bürgergeld) in napoveduje strožje ukrepe proti delu na črno. Te napovedi sledijo poročilom o porastu »bandeškega« goljufanja pri tej socialni podpori. Kljub izjavam kanclerja o »mafijskih strukturah socialnih zlorab«, pa se pojavljajo dvomi o zanesljivosti in obsegu teh podatkov, saj naj bi bila dokazna podlaga za veliko »b Bürgergeld mafijo« tanka. Nekateri politiki menijo, da gre za zelo majhno število posameznikov, ki ne želijo sodelovati pri sistemu.

Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.