Evropske države, vključno s članicami Nata, so se odločile za znatne naložbe v infrastrukturo, predvsem v ceste in mostove, da bi omogočile hitrejše premikanje vojaških enot. Ta poteza je odgovor na naraščajoče napetosti z Rusijo, še posebej na območju Baltskega morja, kjer strokovnjaki za varnost opozarjajo na morebitne nadaljnje konflikte med Rusijo in baltskimi državami Nata. Danska, med drugim, že posveča večjo pozornost ruski t.i. senci floti. Za te projekte so že zagotovljene milijarde, kar kaže na resnost priprav na morebitno eskalacijo konflikta.

Strokovnjaki so ocenili, da nova 15-odstotna carina na izvoz iz Evropske unije v Združene države ne bo bistveno prekinila dobavnih verig, čeprav bi lahko rahlo upočasnila promet z določenim blagom. Medtem ko je drugi ekonomist dejal, da je potrojitev carine znak ameriškega diktata in pogajanj z močnejšega položaja.

Evropska unija se je znašla v zapletenem položaju po objavi carinskega dogovora z ZDA, kar je sprožilo kritike Evropske komisije. Ta asimetrična pogodba naj bi postala breme za evropsko gospodarstvo. Hkrati obstaja zaskrbljenost, da bi trgovinske napetosti med Kitajsko in ZDA lahko preusmerile več kitajskega izvoza proti Evropi, kar bi povzročilo nižje cene. Evropska centralna banka (ECB) medtem poudarja svojo glavno nalogo ohranjanja cenovne stabilnosti v evroobmočju. Entuziazem vlagateljev do evra je upadel po objavi trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, kar je zamajalo zaupanje v prihodnjo moč skupne evropske valute, medtem ko se je dolar stabiliziral.