Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo uradno priznalo palestinsko državo do septembra 2025, če Izrael ne bo pristal na prekinitev ognja v Gazi in izpolnil določenih pogojev. Ta poteza predstavlja pomemben premik v britanski politiki in je bila opisana kot ultimat Izraelu, saj naj bi njihova dejanja v Gazi »pretresla svet«. Priznanje Palestine s strani Francije in Združenega kraljestva spreminja diplomatsko ravnovesje, saj se Evropske države vse bolj odmikajo od stališč ZDA in Izraela glede tega vprašanja.

Jemenski Hutiji so napovedali, da bodo stopnjevali napade na ladje, povezane s podjetji, ki poslujejo z Izraelom, ne glede na nacionalnost plovila. To se je zgodilo kmalu po tem, ko so propadli pogovori med Izraelom in Hamasom. Medtem je generalni sekretar ZN António Guterres opozoril, da je izraelsko-palestinski konflikt na 'prelomni točki' in se nagiba k rešitvi ene države, ki bi pomenila trajno okupacijo in neenakost, če mednarodna skupnost ne bo ukrepala za implementacijo rešitve dveh držav.

Donald Trump je izrazil nestrinjanje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem glede trditev o stradanju v Gazi. Medtem ko Netanjahu zanika stradanje, Trump poudarja, da je treba nahraniti otroke, in opozarja, da Hamas krade humanitarno pomoč. Razhajanje v pogledih se pojavlja tudi v povezavi z možnostmi za mir in rešitev krize v regiji, pri čemer nekateri menijo, da Netanjahujevo stališče ovira Trumpove mirovne pobude.